Kot dokazuje dokaj visok delež slovenskih udeležencev na tovrstnih taborih, je astronomija v Sloveniji priljubljen konjiček med mladimi. Ti se združujejo v astronomskih društvih, katerih število je po besedah Tine Hajdinjak v zadnjih petih letih občutno naraslo - s tri na vsaj deset do petnajst. K popularizaciji ljubiteljske astronomije so izdatno prispevale tako imenovane astronomsko-naravoslovne noči, ki jih učenci in dijaki organizirano prebijejo na kakem observatoriju. V tujini nebesne pojave opazujejo zlasti starejši z debelejšimi denarnicami, saj teleskopi niso poceni. Kot je povedal Björn iz Nemčije, so najpreprostejši in za resnejša opazovanja neprimerni naprodaj že za dvesto nemških mark, medtem ko je za solidnejšega, s katerim lahko tudi fotografiraš, treba odšteti okrog tisoč mark. Toda zemeljskim teleskopom bo kmalu potekel rok trajanja - astronomija je prišla do roba tistega, kar je z Zemlje še mogoče videti, je razložila Tina Hajdinjak. Prihodnost je v krožečih teleskopih, z njimi raziskujejo najbližje zvezde, prav zdaj se končuje tudi obširen projekt štetja zvezd. Nasploh je v astronomiji treba opraviti še zelo veliko meritev in obdelati kopico podatkov - pri tem profesionalnim astronomom priskočijo na pomoč amaterski.