Tako kot vedno v Belgiji tudi tokrat ni bilo dovolj prostora, da bi vsi dirkači odpeljali skozi prvi ovinek brez trčenj. Felipeja Masso je zaneslo v Kimija Räikkönena (na srečo brez posledic za oba), zadaj pa je odletelo nekaj delov enega izmed Toyotinih dirkalnikov. Pozneje je Mark Webber v Eau Rougeu skušal preveč, saj je hotel prehiteti kar dva dirkača, a je poskrbel zgolj za svoj odstop in zmedo v ozadju. Takumo Sata je namreč zavrtelo, Baumgartner je prepozno opazil, kaj se dogaja, in trčil v moštvenega kolega Brunija, v tega pa je priletel še Pantano z jordanom. Skratka, popolna zmeda na začetku VN Belgije, na stezo pa se je odpravil varnostni avto. Ko se je v četrtem krogu umaknil, je Michaela Schumacherja na četrtem mestu še pred Eau Rougeem prehitel najprej Kimi Räikkönen, Nemca pa je v zadnji šikani obšel še Juan Pablo Montoya z zelo tveganim manevrom po zunanji strani. Räikkönen, ki je bil v prvem delu dirke občutno najhitrejši, je nato opravil še z Davidom Coulthardom na ravnini Kemmel, toda Finca sta več kot občutno zadrževala oba Renaultova dirkača. Delo mu je bilo nekoliko olajšano, ko je prvi na dirki Jarno Trulli v desetem krogu zapeljal v bokse, v dvojnem ovinku Malmedy pa je na povsem nenavaden način zavrtelo Fernanda Alonsa, ki je sicer nadaljeval, a mu je malce pozneje spet odneslo zadek in mladenič je le še "parkiral" v pesku. Ko je Davidu Coulthardu počila zadnja desna pnevmatika in sta tudi Kimi ter Juan Pablo zapeljala v bokse, se je Michael Schumacher v petnajstem krogu že znašel v vodstvu -- čeprav je bil le malo pred tem komaj na šestem mestu. Vse bolj je bilo v tistem trenutku jasno, da Michael Schumacher na začetku dirke ni bil dovolj hiter predvsem zaradi dežja, ki je ponoči spral vso gumo s steze, Michelinove pnevmatike pa so znane po tem, da se hitreje ogrejejo. Kljub temu zdaj že (stari) novi prvak ni bil prvi po prvi seriji postankov, saj je Kimi Räikkönen vodil, povsem iz ozadja pa se je na drugo mesto prebil Jenson Button. Schumi je bil tretji, saj je v ovinku Bus Stop Chicane na enkraten način prehitel Trullija, Montoyev manever z istim dirkačem nekaj krogov pozneje pa se je končal s trčenjem, ki so ga po dirki obravnavali tudi komisarji.