Graški gubernij je svoje pomisleke poslal leta 1791 v vednost reškemu guberniju, ki pa je še vedno zagovarjal načrt inženirja Gnamba. Primerjava obeh načrtov je pokazala, da zahteva Gnambov načrt za del ceste od Reke do križišča z istrsko cesto, ki pa ni obsegal niti polovice poti proti Lipi, 20.389 gld in 18 kr. Lieber je za pot od Reke do Lipe preračunal stroške na 37.225 gld in 18 kr. Gnambov načrt je uničeval tudi precej plodne zemlje in cesta je bila občutno daljša. Dražje vzdrževanje njegove smeri bi padlo v breme Kranjske. Cesta bi bila lahko krajša, najslabše pa je bilo, da je po načrtu izgubljala že pridobljeno višino. Sporni del ceste je bil po mnenju graškega gubernija nepotreben, ker že obstoja cesta, ki vodi z obale v notranjost, ob obali pa se ljudje in tovori prevažajo s čolni in ladjami.