Henry Lee Lucas morda ni bil edini človek na svetu, čigar oče je bil samomorilski alkoholik brez nog. Tudi bržkone ni bil edini človek na svetu, ki ga je mati, švercerka alkohola in sadistična cipa po imenu Viola, mučila ter v šolo pošiljala v dekliških oblekah in s kodrasto pričesko. Ne, Henry že na daleč ni bil videti kot fant, ki bo svojo mamo opeval v odah, očeta v baladah, svoj rojstni kraj pa v sonetih. Henry je itak končal le nekaj razredov osnovne šole, zato ni bilo mogoče pričakovati, da bo preostanek svojega življenja zapravljal s štetjem zlogov, iskanjem rim na Viola in brskanjem po poceni, žepnih slovarjih - hej, kaj že pomeni performance? Kajti prav performance bo postal njegov način izražanja, njegovo življenjsko delo, njegov opus. No, za začetek je sklenil, da bo svetu predstavil svoje videnje Ajshilovega Kralja Ojdipa. Kot veste, je kralj Ojdip ubil očeta in spal z materjo. Henry za svojo revizijo Kralja Ojdipa ni potreboval treh igralcev, le dva: mater je ubil in potem z njo še spal. Specifično, najprej jo je prebodel kot ražnjič, potem pa njeno truplo še nekajkrat posilil. Tudi Jeffrey Dahmer, znani kanibal z dolgo serijo (17), je rad občeval s trupli, toda vedno je uporabljal kondom. Henry je imel srečo, da ni fasal triperja. Ali aidsa. Toda fasal je 40 let.