Demonizacija vudujske religije se je začela že med kolonializmom. Velik mejnik je bilo leto 1884, ko je izšla knjiga Haiti ali črna republika, sicer zelo odmevno, a popolnoma zgrešeno delo. Knjiga opisuje vudu kot čisto zlo, polna je mračnih prizorov o žrtvovanju človeških bitij, kanibalizmu in podobnem. Knjiga sicer sloni na izjavah vudujskih svečenikov, a ker so jim jih »izvabili« z mučenjem, je njihova verodostojnost enaka pričevanjem srednjeveških čarovnic, da so občevale s hudičem, jahale prašiče in delale točo. Knjiga je močno vplivala na veliko večino bralcev, ko pa jo je pograbil še Hollywood, je vudu zdrknil še niže. »Prestolnica sanj« je iz vudujskih svečenikov naredila prave poslance satana, mogočne čarovnike z zlimi nameni, ki ne delajo drugega, kot škodujejo ljudem okoli sebe, jim uničujejo življenje in kradejo dušo. Prve grozljivke na to temo so se začele pojavljati leta 1930, po letu 1950, ko so bile o vudujski religiji objavljene prve relevantne študije antropologov, pa jih ni bilo več. A teh dvajset let je bilo dovolj, da je vudu v očeh svetovne javnosti postal temna, mračna, skrivnostna magija, polna čudnih obredov, žrtvovanja živali in ljudi, s katerimi skušajo svečeniki zadovoljiti okrutne vudujske bogove in si pridobiti nadnaravno moč, s katero bi potem lahko povzročali zlo in uničevali. Tako pojmovanje te vere je popolnoma zgrešeno, vendar je navzoče še danes.