Josipina Urbančič Turnograjska je bila rojena 9. julija 1833 na gradu Turn pri Preddvoru (pred dnevi so v tamkajšnjem Domu starejših občanov praznovali 170. obletnico njenega rojstva), umrla pa je v Gradcu v Avstriji, stara komaj 21 let. Tudi njeno ustvarjalno obdobje je bilo kajpak kratko, saj je zajemalo le čas od 1850 do 1853. Josipinino literarno delo umeščajo v čas med romantiko in realizmom. Politične razmere so bile tedaj zelo burne, marčna revolucija leta 1848 je slovenstvu dala več poleta, saj cenzure ni bilo več in Slovenci so začeli izdajati več novih časopisov. Žal je Bachov absolutizem to kmalu zatrl, kar je občutila tudi Josipina. Svoja dela je največ objavljala v Janežičevi Bčeli . Za tisto obdobje je bilo značilno prizadevanje za uveljavitev nekakšnega skupnega slovanskega jezika, čemur je bil privržen tudi Lovro Toman, Josipina pa temu vplivu ni podlegla in je gojila lepo slovenščino. Tudi germanizacija tistega časa, značilna zlasti za gospodo, se je ni dotaknila in ni marala občevati z ljudmi iz tistega družbenega razreda. Vedno je hrepenela le po domačem Turnu, Lovru in dopisovanuu z njim. To je mogoče razbrati tudi iz njenih pisem Lovru.