V občinah je živelo v glavnem slovensko prebivalstvo, ljudi z nemškim občevalnim jezikom je bilo zelo malo. To je bil razlog, da so uradniki poslovali in občevali z ljudmi v slovenskem jeziku. Problem je bilo dopisovanje z višjimi organi, zato je Straža pozvala vse slovenske občine, naj uradujejo izključno v slovenskem jeziku in naj odklonijo dopis katerega koli urada, ki bo napisan v nemškem jeziku. Pravi državni organ je predstavljala politično-upravna enota, ki se je imenovala okrajno glavarstvo. Samouprava na lokalni ravni ni niti prav zaživela, ko je bila prekinjena s sprejetjem tako imenovanega »silvestrskega patenta« 31.12.1851, s katerim je bila razveljavljena marčna ustava in z njo zakon o občinah iz leta 1849. Uvedena sta bila strogi absolutizem in centralizem, delovanje krajevnih občin pa je postalo povsem omejeno. Vlada je imela pristojnost potrjevanja županov, leta 1852 pa je bila odpravljena še javnost razprav občinskih zastopov. 280 Od leta 1857 je bilo območje Jeruzalemskih goric razdeljeno v dvoje okrajnih glavarstev. Sodni in davčni okraj Ormož z občinami Brebrovnik, Her-