Gospe in gospodje! Kaj, če bi rekli na neki vladi, jaz tukaj malo trkam na zavest novinarjev, pa bi rekli, poglejte ta pa ta medij nam pa ni všeč. Saj nima veze, pustimo sedaj medije pa Zakon o medijih, to nima za nas nobene veze. Mi smo se odločili, da bomo ta in ta medij prepovedali, novinarje bomo pa pred sodišče poslali. Ja saj to je tudi kršitev zakona. Ampak, če smo eno dovolili, potem jih lahko dovolimo deset ali pa sto. Pa bomo rekli, saj nima veze, res bodo ljudje malo bolj umirali, ampak dobro, mi smo se odločali, da neke vrste operacij ne bo, ker nimamo denarja. Recimo, da bi tako rekli. Ali pa bomo penzije znižali za 50%, ni denarja. Zakon pač ne bomo spoštovali. Jaz vem, da navajam dramatične primere, ampak stvar ni enostavna. Mi ne moremo dovoliti kršitve zakona. Ne moremo dovoliti. Mogoče bomo rekli ni nam všeč, da obstaja opozicija, jo bomo pa prepovedali, gospod Urh, ne boste več sodeloval na volitvah. Kaj pa, če vam to rečejo? Ja saj to bi bila tudi kršitev zakona. Ne moremo pristajati na kršitev zakona. In zdaj če grem na tisto zadnjo stvar, gospod predsednik, jaz bom takole rekel, jaz sem na zadnjem sestanku akceptiral in tudi sprejel, da je v tistih dokumentih lahko, so osebni podatki oseb, razkritje katerih bi lahko ogrozilo njihovo varnost. Kakšna tuja država bi jih lahko postavila pred sodišče. Nikoli nismo in nikoli ne bomo vztrajali na tem, da se taki podatki razkrijejo. Morajo ostati zakriti. Vendar to ne pomeni, da mora ostati zakriti, kaj jaz vem, sto strani poročila o delu Službe Državne varnosti iz leta 1967. To pa ne pomeni, ker tam ni sto strani imen. Ne moremo pristati torej na to, in če se samo z eno besedo dotaknem zakona, ki sicer prihaja, gospod predsednik, zelo na kratko, če bi v tem zakonu pisalo približno takole ali pa rekel bom takole, veljavni zakon o arhivih v povezavi z veljavnim Zakonom o tajnih podatkih omogoča, da SOVA kadarkoli očrni imena, priimke in osebne podatke oseb, ki so delovale v interesu nekdanje Jugoslavije, torej sedanje Slovenije, da njihovo delovanje je torej koristilo nekdanji in koristi posledično tudi današnji državi in v njihovo delovanje bilo v skladu z današnjimi predpisi o delu SOVE in z današnjimi predpisi. Saj SOVA ima tudi danes ljudi od katerih dobiva podatke in jih moramo ščititi. Torej tako bi lahko rešili, tako smo pa dobili zakon, ki je pa mene tako presenetil, da verjeti ne morem. Namesto, da bi rekli, da bomo zaščitili osebne podatke ljudi, ki so delovali torej v skladu s takratno zakonodajo, da ni bilo to delovanje v nasprotju z današnjo zakonodajo in je njihovo dejanje bilo v korist Jugoslavije oziroma Slovenije in bi razkritje njihovih podatkov lahko pomenilo, da bodo v tujini postavljeni pred sodišče, bi še človek razumel tudi tak zakon. Poglejte kaj piše v zakonu, da bodo tajni ostalo, razen gradiv, torej vse je javno, razen gradiv katerega razkritje bi škodovalo varnosti države - kaj je to varnost države, ne vem ali vsaj natančno ne vem - ali njenim zunanjim političnim, gospodarskim interesom in bi imelo za posledico varnost, posebno dostojanstvo posameznika itd., itd. Poglejte, pod to dikcijo lahko zaprete, gospod svetovalec predsednika, pod to