MATERINSTVO JE NEKAJ NAJLEPŠEGA, KAR SE TI LAHKO ZGODI V ŽIVLJENJU. PA VENDAR, KAKO JE MOGOČE, DA JE TA NAJDRAGOCENEJŠI IZMED DAROV POVEZAN S TOLIKŠNIMI OBČUTKI KRIVDE. KER SI V SLUŽBI, KO BI MORALA DOMA BRATI PRAVLJICE. KER SI Z MISLIMI NA SESTANKU, KO BI MORALA POSLUŠATI NAJNOVEJŠE PRIGODE IZ VRTCA. KER JE OČKA ODŠEL IN STA Z OTROKOM OSTALA SAMA. ALI PA ... KER SI DOMA IN S SVOJIM ŽIVLJENJEM, KI JE NEKDAJ NOSILO TOLIKŠEN POTENCIAL, NE POČNEŠ NIČESAR DRUGEGA, KOT DAN ZA DNEM MENJAVAŠ PLENICE. O TAKŠNIH IN DRUGAČNIH OBLIKAH MATERINSKE KRIVDE SMO SE POGOVARJALI S SLOVENSKIMI MAMICAMI.

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
MATERINSTVO materinstvo samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
JE biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
NEKAJ nekaj splošni prislov; nedoločena stopnja
NAJLEPŠEGA lep splošni pridevnik; presežnik, moški spol, ednina, rodilnik
KAR kar splošni prislov; nedoločena stopnja
SE se povratni zaimek;, klitična naslonskost
TI ti osebni zaimek; 2. oseba, ednina, dajalnik, klitična naslonskost
LAHKO lahko splošni prislov; nedoločena stopnja
ZGODI zgoditi glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
V v predlog; mestnik
ŽIVLJENJU življenje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, mestnik
PA pa priredni veznik
VENDAR vendar splošni prislov; nedoločena stopnja
KAKO kako splošni prislov; nedoločena stopnja
JE biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
MOGOČE mogoč splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, imenovalnik
DA da podredni veznik
JE biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
TA ta kazalni zaimek; moški spol, ednina, imenovalnik
NAJDRAGOCENEJŠI dragocen splošni pridevnik; presežnik, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=da
IZMED izmed predlog; rodilnik
DAROV dar samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
POVEZAN povezan deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=ne
S z predlog; orodnik
TOLIKŠNIMI tolikšen kazalni zaimek; moški spol, množina, orodnik
OBČUTKI občutek samostalnik, občno ime; moški spol, množina, orodnik
KRIVDE krivda samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
KER ker podredni veznik
SI biti pomožni glagol; sedanjik, 2. oseba, ednina, nezanikani
V v predlog; mestnik
SLUŽBI služba samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
KO ko podredni veznik
BI biti pomožni glagol; pogojnik
MORALA morati glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, ženski spol
DOMA doma splošni prislov; nedoločena stopnja
BRATI brati glavni glagol; nedovršni, nedoločnik
PRAVLJICE pravljica samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
KER ker podredni veznik
SI se povratni zaimek; dajalnik, klitična naslonskost
Z z predlog; orodnik
MISLIMI misel samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, orodnik
NA na predlog; mestnik
SESTANKU sestanek samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
KO ko podredni veznik
BI biti pomožni glagol; pogojnik
MORALA morati glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, ženski spol
POSLUŠATI poslušati glavni glagol; nedovršni, nedoločnik
NAJNOVEJŠE nov splošni pridevnik; presežnik, ženski spol, množina, imenovalnik
PRIGODE prigoda samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, tožilnik
IZ iz predlog; rodilnik
VRTCA vrtec samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
KER ker podredni veznik
JE biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
OČKA očka samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
ODŠEL oditi glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, moški spol
IN in priredni veznik
STA biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, dvojina, nezanikani
Z z predlog; orodnik
OTROKOM otrok samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, orodnik
OSTALA ostati glavni glagol; dovršni, deležnik, dvojina, moški spol
SAMA sam splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
ALI ali priredni veznik
PA pa priredni veznik
KER ker podredni veznik
SI biti pomožni glagol; sedanjik, 2. oseba, ednina, nezanikani
DOMA doma splošni prislov; nedoločena stopnja
IN in priredni veznik
S z predlog; orodnik
SVOJIM svoj povratni zaimek; srednji spol, ednina, orodnik
ŽIVLJENJEM življenje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, orodnik
KI ki podredni veznik
JE biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
NEKDAJ nekdaj splošni prislov; nedoločena stopnja
NOSILO nositi glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, srednji spol
TOLIKŠEN tolikšen kazalni zaimek; moški spol, ednina, tožilnik
POTENCIAL potencial samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
NE ne členek
POČNEŠ početi glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 2. oseba, ednina
NIČESAR nič nikalni zaimek; srednji spol, ednina, rodilnik
DRUGEGA drug zaimkovni števnik; besedni zapis, srednji spol, ednina, rodilnik
KOT kot podredni veznik
DAN dan samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
ZA za predlog; orodnik
DNEM dan samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, orodnik
MENJAVAŠ menjavati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 2. oseba, ednina
PLENICE plenica samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
O o predlog; mestnik
TAKŠNIH takšen kazalni zaimek; ženski spol, množina, mestnik
IN in priredni veznik
DRUGAČNIH drugačen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, mestnik
OBLIKAH oblika samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, mestnik
MATERINSKE materinski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, rodilnik
KRIVDE krivda samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
SMO biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, množina, nezanikani
SE se povratni zaimek;, klitična naslonskost
POGOVARJALI pogovarjati glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, moški spol
S z predlog; orodnik
SLOVENSKIMI slovenski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, orodnik
MAMICAMI mamica samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, orodnik
zapri
vir: drugo
leto nastanka: 2006
vrsta besedila: Revije
naslov: Gloss
avtor: neznani novinar