Življenje je že lepo, ampak za grenkobo je še vedno dovolj prostora. Pravzaprav ga je čedalje več, in čeprav Milena Zupančič tarnanja ne mara, za hip družno zdrsneva natančno v to smer – tarnat. »Velikokrat sem se že počutila veliko bolje, kot se počutim zdaj. Sebe se že navadiš, to že gre, da moraš imeti nenadoma očala za branje, pa da te čedalje pogosteje kje kaj zaboli. No, to je res zoprno, ko glava dela po svoje, fizis ji pa ne sledi. Pa ni to problem, ampak tisto, kar je v zraku, kar določa naše življenje. Ko okoli sebe opazuješ ljudi, ki niso zadovoljni, in si ti nezadovoljen z njimi vred. Nekoč sem si mislila, kako bo fino, ko bom starejša. Kajti če si si nekoč zaželel kam odpotovati, si odpotoval. Ko si hotel kaj kupiti, si kupil. Nisem si predstavljala, da bo nekoč tako, kot je. Ni fino.«