nost v Italijo v Treviso. Sledile so aretacije na Pokojišču in Zavrhu. Odpeljali so 28 moških in v tem času tudi 7 fantov s Stare Vrhnike. Pri aretacijah po vaseh v okolici Borovnice so istočasno ropali in požigali domačije in posameznike streljali. Protikomunistični odbor na Vrhniki je 3. septembra 1942 ustanovil s pomočjo močne posadke v Zaplani enoto MVAC (Milizia Volenetarie anticomunista – prostovoljna protikomunistična milica domačinov, ki se je pod poveljstvom italijanskih enot borila proti partizanom). Slovenski častniki v MVAC so novačili prostovoljce med aretiranimi, med interniranci po taboriščih, vendar uspeh ni bil po njihovih željah. Naziv te kvizlinške vojske je bil skrajšan na »bela garda«. S pomočjo novačenja med aretiranimi jim je uspelo enoto MVAC ustanoviti tudi v Borovnici. Po kapitulaciji Italije, septembra 1943, so oblast prevzeli Nemci, MVAC je zamenjala gospodarja in ob zamenjavi so dobili novo ime »domobranci«. V sestavu pa so imeli tudi posebno policijsko enoto »politično policijo« ali ljudsko pepejevci, ter »črna roka« – skupino likvidatorjev. Na hišo so nato odtisnili črno roko. S pristaši in sodelavci OF so poslej obračunavali in jih pošiljali v internacijo pepejevci, streljali ob aretaciji ali kar v hiši pa črnorokci. Razstava je imela le tri sklope. Prvi sklop ITALIJANSKA TABORIŠČA, drugi del NEMŠKA TABORIŠČA in tretji del – dodatek, streljani talci z našega področja v Celju – STARI PISKER v Ljubljani – GRAMOZNA JAMA, zapori v BEGUNJAH in pri SV. URHU. Dodani sta bili tudi dve nemški taborišči in v njih ni bilo naših občanov, a sta bili na slovenskih tleh – Podljubelj podružnica Mauthausna in Strnišče današnje Kidričevo. Po naši evidenci je bilo interniranih, zaprtih, izgnanih in na prisilnem delu zunaj stalnega bivališča 972 civilnih oseb – ali 7,8 %, od teh se 78-im, žal ni uspelo vrniti na svoj dom.« S. S.