Jaz vidim glavni problem v tem, da Hribar in celotna desnica partizane dolžita za Kočevski rog. Mi partizani pa s tem nimamo nič, mi to dejanje obsojamo, ker je v nasprotju z našo partizansko vestjo. To je dejanje državnega terorizma, ki ga je izvršila jugoslovanska armada in ga zato imenujem »državni terorizem« kot tudi Abu Graib, Gvantanamo, itd. Ve se celo, kdo je izvrševal eksekucije v Kočevskem rogu. To je bila II. brigada pod poveljstvom Sime Dubajića, ki je bila izločena iz 3. armade na Koroškem in poslana v Kočevski rog. Takrat smo imeli centralizirano jugoslovansko vojsko; 18. maja je bila slovenska razpuščena, 14. divizija pa je bila iz Slovenije poslana v Vojvodino. Na drugi strani smo imeli OZNO, ki je bila prav tako centralizirana organizacija in prav tako podrejena Beogradu. Zaradi tega so bili v teh trojkah (triažah, op. ur.) slovenski oficirji OZNE podrejeni zvezni disciplini, enako kot vojska državne varnosti, ki jo je vodil Polak Stjenka in je dobila nalogo, da varuje celotno operacijo. Nekateri oddelki vojske državne varnosti so celo sodelovali pri transportih in po vsej verjetnosti nekateri posamezniki tudi pri likvidacijah. To so bili verjetno prostovoljci. To govorim na podlagi osebnih pogovorov s Polakom pred njegovo smrtjo. Rekel mi je: nobene svoje enote nisem poslal kot likvidatorja, so pa novačili prostovoljce iz moje vojske, da so šli streljat. Pri tem se mi zdi odvratno, da eden od odgovornih »Mačkova desna roka«, Erno Svetina, sedaj piše nekakšen »življenjepis«, ki ga v nebo kuje desnica. Prav tako, kot se mi zdi odvratno, da je Dušan Pirjevec - Ahac sedaj slavljen kot visok intelektualec. Kadar sem z njim spal v istem taboru, sem spal z odprto puško. Ahaca sem se vedno bal, ker smo vsi vedeli za njegove zločine. Potem pa je v osemdesetih letih kar nenadoma postal simbol desnice in čudež antikomunizma ter krema slovenske kulture.