LjubljanaV letih od 2000 do 2004 na tožilstvih ni bilo vse narobe, a stanje zagotovo ni bilo zadovoljivo, je včeraj skoraj triletno delo parlamentarne komisije, ki je preiskovala domnevne nepravilnosti in vpletenosti politike v delovanje tožilstev v omenjenem obdobju, ocenil njen predsednik Dimitrij Kovačič (SDS). Komisija, kot pravi njen predsednik, ni odkrila veliko. Tudi temeljitih dokazov o vpletanju politike v delo tožilcev komisija na podlagi zbranih gradiv in izjav prič ni našla. Kovačič je omenil le primer, ko so zaradi premestitve v posebno skupino tožilcev v omari ljubljanskega tožilca Mirana Železnika odkrili 377 nerešenih sodnih spisov. To naj bi bilo dokaz, da nadzor nad delom tožilcev ni bil najbolj učinkovit, vendar je vprašanje, ali je res šlo zgolj za malomarnost ali pa za vpliv pomembnih ljudi, ki jim je bilo v interesu, da te zadeve zastarajo. Drug tak primer, iz katerega bi lahko sklepali, da koprsko tožilstvo ni delovalo zakonito – zlasti s tem, ko je nezakonito novačilo ljudi za prisilno, neresnično, a za osumljenca obremenilno pričanje – je zadeva Popovič. Vendar po Kovačičevem mnenju tudi v tem primeru za zdaj še ni mogoče zagotovo trditi, ali je bilo tako ravnanje koprskih tožilcev le posamezen primer ali pa je šlo za načrten vpliv nekaterih znanih ljudi iz Kopra na tožilstvo. Predsednik komisije ne dvomi, da je predsednik republike Milan Kučan prekoračil mejo dovoljenega, ko se je v medijih zavzel za to, da se nezakonito – kar se je izkazalo kasneje – priprtega Popoviča takoj izpusti iz zapora. S tem naj bi, čeprav je to obrodilo pozitivne sadove, vplival na delovanje organov pregona, kar zlasti visoki državni funkcionarji ne bi smeli početi. Komisija se bo jeseni lotila pisanja poročila. Zaslišanja prič so v glavnem končali, nejasno je le še, kaj bo s soočenji Popovič-Karel Erjavec in Popovič-Kučan, ki sta po Kovačičevem mnenju odveč, saj je očitno, da bodo vsi vztrajali pri svojih trditvah.