Govorili smo o vojni, kosovskih beguncih in izraelskih volitvah. Okolje je bilo ustrezno. V Duri, ki je kljub mirovnim sporazumom še vedno pod okupacijo, živijo begunci, ki so pribežali tja leta oseminštirideset. Šejk Radžub, ki ni dvignil pogleda s svojega časopisa, je vaški voditelj Hamasa, ki je imel pred tedni težave s palestinsko policijo, ker je novačil člane. Nekoliko nerodno je bilo, ker je poveljnik palestinske policije za Zahodni breg njegov brat Džibril, ki je uspešno razbil vojaško krilo organizacije. Palestinska uprava, ki so jo vzpostavili do prve desetine izpeljani mirovni sporazumi, se je najprej lotila omejitve dejavnosti Hamasa. Nevtralizacija islamske organizacije je bila pogoj za nadaljnjo izpeljavo sporazumov, a ta se v zadnjih treh letih ni premaknila nikamor. Dura nima več kot deset tisoč prebivalcev, a so skoraj pravilno razdeljeni med Hamas in el Fatah. Hamas vztraja pri vrnitvi vseh beguncev na domove, s katerih so bili izgnani in kadar to postavko svojega političnega programa vzame zares, napoveduje vojno. El Fatah, ki jo vodi Jaser Arafat, se je odločila za pragmatično pot kompromisov in koncesij, ki naj bi se sklenila z mirom in neodvisno državo na razdrobljenih ozemljih, s katerih se bo Izrael umaknil. Mir zveni vabljivo, vendar vsi vedo, da bodo ceno zanj plačali trije milijoni beguncev, ki petdeset let raztreseni živijo po begunskih taboriščih Libanona, Sirije, Jordanije, Zahodnega brega in Gaze. Bolj ko se mir približuje, bolj se oddaljuje možnost, da bi se kdaj vrnili domov. Politično možnost vrnitve so že davno pokopali vojaški porazi in mirovni sporazumi, ki o vrnitvi beguncev modro molčijo, počasi pokopavajo tudi sanje.