Zala na primer pa je, kot vse drugo v življenju, previdno načrtovala tudi svojo nosečnost. “Mama mi je vedno govorila, da življenje ne teče po vnaprej predvidenih tirih. Da v enačbi kariera, stanovanje, mož … vedno kaj zmanjka. Poleg tega, da se mi zdi moje stanovanje premajhno za otroka, pa sem dosegla vse, kar sem si zastavila. Tudi ginekologinja mi je zagotovila, da še nisem prestara za prvega otroka, in moja nosečnost poteka brez zapletov,” mi je pripovedovala od tistega posebnega nosečniškega žara sijoča štiriintridesetletnica, ki je svojega prvorojenca verjetno že povila, saj so ji porod napovedali za začetek septembra.