Upam, da vas je to vprašanje spodbudilo k ugotovitvi, da začne okolje delovati na nas že v prenatalnem obdobju. Tako npr. materino čustveno stanje, hrana, ki jo nosečnica uživa, in njeno splošno zdravstveno stanje prek posteljice ali placente vplivajo na še nerojenega otroka. Hudi čustveni pretresi med nosečnostjo povzročajo v telesu hormonske spremembe, v kri se izločajo hormoni, ki prehajajo po placenti na otroka. Več raziskav je pokazalo, da so še nerojeni otroci nemirnejši, kadar matere doživljajo strese, saj se njihov nemir ne poleže še nekaj ur zatem, ko je bil za bodočo mater stres že končan. Stres med nosečnostjo je pogosto povezan tudi s poznejšimi težavami spanja in prehranjevanja pri otroku, otroci mater, ki so doživljale izredne strese, pa so bolj razdražljivi in nemirnejši. Nosečnica se mora tudi pravilno prehranjevati, če želi imeti telesno in duševno zdravega otroka. Uživanje raznih dovoljenih in nedovoljenih drog, kot so kokain, heroin, alkohol in tobak, imajo lahko za posledico zdravstvene težave in upočasnjen telesni in duševni razvoj. Tudi izpostavljenost škodljivim snovem v onesnaženem okolju pomeni določeno stopnjo tveganja. Kljub temu pa se 95 odstotkov otrok ali celo več rodi čisto zdravih.