Slabokrvnost ali anemija je pogosta tudi pri starejših ljudeh, moških in ženskah, pomeni pa pomanjkanje krvnega barvila, hemoglobina. Hemoglobin je beljakovina, ki po telesu prenaša kisik, ta pa je v rdečih krvnih celicah (eritrocitih). Malo hemoglobina v krvi pomeni, da telo ne dobiva več toliko kisika, kot ga potrebuje. To je tudi glavni vzrok za težave, ki jih imajo slabokrvni ljudje. Normalna vrednost hemoglobina pri odrasli ženski je med 12 in 16 grami v decilitru krvi, pri odraslem moškem pa med 14 in 18 grami v decilitru krvi. Medicinska znanost loči več vrst slabokrvnosti, ki se razlikujejo po vzrokih, zaradi katerih se pojavi. Najpogostejša je slabokrvnost zaradi pomanjkanja železa, ki nastane postopoma. Eden glavnih vzrokov zanjo je stalno izgubljanje krvi, pri ženskah mesečno perilo, na primer. Če ženska uživa neprimerno hrano, ki vsebuje premalo železa, ne more nadomestiti izgubljene krvi. Slabokrvnost se pogosto pojavi tudi v nosečnosti, ko zaradi rasti plodu bodoča mamica potrebuje veliko več železa kot sicer. Zato ginekologi nosečnicam navadno redno pregledujejo kri, in če imajo premalo hemoglobina, tudi predpišejo ustrezno zdravilo. Ker ženska z vsako nosečnostjo in porodom povprečno izgubi okrog 16 odstotkov železa iz krvi, je tudi s primerno prehrano težko nadomestiti to izgubo, zato morajo nosečnice uživati zdravila, ki jih predpiše zdravnik. Kljub temu je pomembno, da hrana vsebuje dovolj železa.