»Začelo se je z rožami, končalo pa s solzami,« je bilo slišati po sredinem derbiju med železarji in zmaji, mnenja navijačev pa so bila deljena. Nekateri so železarje grajali, češ da ne znajo igrati pod pritiskom, drugi so modrovali, da bi moral trener ves čas igrati s štirimi napadi, nekateri se ne morejo sprijazniti, da je igra ob številčni prednosti tako neučinkovita. Toda ob pogledu na lestvico tri kroge pred koncem rednega dela je na vrhu še vedno moštvo Jesenic. Na vrhu je ostaja ekipa, ki je dosegla dvanajst zaporednih zmag, na vrhu je ekipa, ki se ni menjala od začetka sezone, zato je nespametno obsojati igralce zavoljo poraza. Resda je poraz proti večnim tekmecem na domačem ledu boleč, a gre le za eno izmed številnih tekem v sezoni, ne gre pa za najpomembnejšo. Take tekme pridejo na vrsto šele marca in aprila, in če takrat ekipa ne bo prava, potem se ji bo lahko kaj zamerilo. Zdaj se je treba ozreti naprej, strniti vrste in danes opraviti novo misijo, tokrat na Dunaju.