Tako lahko gledalec Brunovo pokončno držo, ki je ne omaje niti pritisk cerkve niti bližina smrti, samo razumevajoče sprejme, ne more pa je podoživeti. Pravzaprav jo lahko podoživi samo delno, in to po zaslugi interpreta naslovne vloge, Petra Ternovška, ki s svojo igralsko interpretacijo Brunu dodaja tisto, kar mu v dramskem zapisu manjka. Seveda vseh odsotnih informacij s svojo igro ne more nadomestiti, lahko pa nam da slutiti, kdo je (bil) Giordano Bruno »v resnici«. Ternovškov junak prihaja na prizorišče prologa od onstran, iz sanj ali pisateljeve stiske, prav tako pa učinkuje tudi v epilogu: kot z vsem sprijaznjeno, nekoliko odsotno človeško bitje, ki komunicira samo še z vsemogočnim božjim razumom, v katerega neomajno verjame. Ternovšek v svoji veri ni ideološko trd, temveč poetično prežarjen, zavest o tem, da ima prav, mu je na obraz zarisala rahel nasmešek, ki ne pozna cinizma, temveč je v njem zaobseženo vedenje kot tako. Nobenega strahu ne kaže, temveč nekoliko »vzhodnjaško« privzdignjenost, odmaknjenost in mir, čeprav ga v dveh, treh trenutkih prešine tudi neka ne do kraja razvita (fizična?) bolečina. Igralec svojega junaka razume kot bitje, ki ne potrebuje nič več človeškega, saj je postal ideja, »Eno« s počelom in smislom, bitje, ki že plava v morju neskončnosti. Tako je tudi njegova igra rešena vsega odvečnega, nepotrebnih kretenj, premikov, komentarjev, pred nami pa v resnici žari samo dvoje oči, v katerih se zrcali vesolje. V nasprotju s Ternovškom je igra Alojza Sveteta kot Avtorja manj zbrana, učinkovitejša v tišjih, kontemplativnih trenutkih kakor v burnih hipnih reakcijah, prepolna je odvečnih ilustrativnih kretenj (nenehno prekrivanje obraza z dlanmi), zaradi česar je njegov dialog z Brunom pravzaprav neenakovreden. Kot Inkvizitor je Svete bolj obvladan, čeprav na trenutke govorno pretrd in počasen, njegov dialog pa izzveni pravzaprav kot samogovor. V uprizoritvi režiserke Marie Millas, ki Ravnjakovemu besedilu nič bistvenega ne dodaja (zanimiva je postavitev avditorija na oder, nepotrebna pa je kaširana kuliserija ječe v drugem delu), nastopa še Davor Herga kot ječar Tibor.