Manj znano in očem bolj prikrito pa je bilo sodelovanje Slovenije ob slovesnostih širitve Nata v Washingtonu, ko je George Bush, ameriški predsednik, pozdravil sedem predsednikov vlad držav pristopnic, med katerimi je bil tudi naš Anton Rop, ki je imel s seboj najmanj številno delegacijo. Kljub temu si je slovenski zunanji minister dr. Dimitrij Rupel (sicer neomajno predan amerikanizaciji) med gala večernim sprejemom v umetniški galeriji Corcoran v Washingtonu pridelal hudo kritiko ameriškega protokola. Pred sprejemom so bili namreč vsi opozorjeni, naj izključijo mobilne telefone, in so to tudi storili. Le slovenski zunanji minister je neusmiljeno telefoniral glasno in vsem na očeh celo med govorom ameriškega obrambnega ministra Donalda H. Rumsfelda (v uredništvu hranimo originalno fotografijo Ruplovega telefonskega razkazovanja), nakar je še pred koncem govora odšel s sprejema. Zanimivo, da so sprejem podprli sponzorji iz držav pristopnic, vseh, razen iz Slovenije (med njimi so bili recimo železarji iz Košic in društvo Prijatelji Slovaške). In kako je Bela hiša rešila protokolarni problem, po kakšnem vrstnem redu pozdravljati nove članice Nata ob slovesnostih? Iznašli so salomonsko rešitev - prvi bo podpisal predsednik vlade, ki je najdlje na tako visokem položaju. Prvi na seznamu je bil zato slovaški premier Mikulas Dzurinda (drugače teniški in smučarski partner Antona Ropa), zadnji, sedmi, pa Latvijec Indulis Emsis. Anton Rop je bil peti.