Odšla je, tokrat neomajno odločena, da se vrne, in se vrnila. S prihranki, ki jih je vložila v njune skupne sanje, v restavracijo, v njuno prihodnost. Začneš lahko tam, kjer še ničesar ni, pravi, ko si še lahko izviren, ko se lahko uvrstiš med prve, in v San Pedru tedaj še ni bilo toliko restavracij kot danes. "Če sem si tako zelo želela imeti restavracijo, zakaj je nisem odprla v Sloveniji, pravi moja mama, a dejstvo je, da se je tukaj veliko laže uveljaviti kot v Sloveniji, ker je vse veliko bolj preprosto."

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
Odšla oditi glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, ženski spol
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
tokrat tokrat splošni prislov; nedoločena stopnja
neomajno neomajno splošni prislov; nedoločena stopnja
odločena odločen deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
da da podredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
vrne vrniti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
in in priredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
vrnila vrniti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, ženski spol
S z predlog; orodnik
prihranki prihranek samostalnik, občno ime; moški spol, množina, orodnik
ki ki podredni veznik
jih on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, množina, tožilnik, klitična naslonskost
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
vložila vložiti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, ženski spol
v v predlog; tožilnik
njune njun svojilni zaimek; 3. oseba, ženski spol, ednina, rodilnik, dvojina
skupne skupen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, rodilnik
sanje sanja samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
v v predlog; tožilnik
restavracijo restavracija samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
v v predlog; tožilnik
njuno njun svojilni zaimek; 3. oseba, srednji spol, ednina, tožilnik, dvojina
prihodnost prihodnost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
Začneš začeti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 2. oseba, ednina
lahko lahko splošni prislov; nedoločena stopnja
tam tam splošni prislov; nedoločena stopnja
kjer kjer podredni veznik
še še členek
ničesar nič nikalni zaimek; srednji spol, ednina, rodilnik
ni biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, zanikani
pravi praviti glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 3. oseba, ednina
ko ko podredni veznik
si se povratni zaimek; dajalnik, klitična naslonskost
še še členek
lahko lahko splošni prislov; nedoločena stopnja
izviren izviren splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=ne
ko ko podredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
lahko lahko splošni prislov; nedoločena stopnja
uvrstiš uvrstiti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 2. oseba, ednina
med med predlog; tožilnik
prve prvi vrstilni števnik; besedni zapis, moški spol, množina, tožilnik
in in priredni veznik
v v predlog; mestnik
San San samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, mestnik
Pedru Pedro samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, mestnik
tedaj tedaj splošni prislov; nedoločena stopnja
še še členek
ni biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, zanikani
bilo biti pomožni glagol; deležnik, ednina, srednji spol
toliko toliko splošni prislov; nedoločena stopnja
restavracij restavracija samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, rodilnik
kot kot podredni veznik
danes danes splošni prislov; nedoločena stopnja
Če če podredni veznik
sem biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, ednina, nezanikani
si se povratni zaimek; dajalnik, klitična naslonskost
tako tako splošni prislov; nedoločena stopnja
zelo zelo splošni prislov; nedoločena stopnja
želela želeti glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, ženski spol
imeti imeti glavni glagol; nedovršni, nedoločnik
restavracijo restavracija samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
zakaj zakaj splošni prislov; nedoločena stopnja
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
nisem biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, ednina, zanikani
odprla odpreti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, ženski spol
v v predlog; mestnik
Sloveniji Slovenija samostalnik, lastno ime; ženski spol, ednina, mestnik
pravi praviti glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 3. oseba, ednina
moja moj svojilni zaimek; 1. oseba, ženski spol, ednina, imenovalnik, ednina
mama mama samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
a a priredni veznik
dejstvo dejstvo samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
da da podredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
tukaj tukaj splošni prislov; nedoločena stopnja
veliko veliko splošni prislov; nedoločena stopnja
laže lahko splošni prislov; primernik
uveljaviti uveljaviti glavni glagol; dovršni, nedoločnik
kot kot podredni veznik
v v predlog; mestnik
Sloveniji Slovenija samostalnik, lastno ime; ženski spol, ednina, mestnik
ker ker podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
vse vse splošni prislov; nedoločena stopnja
veliko veliko splošni prislov; nedoločena stopnja
bolj bolj splošni prislov; primernik
preprosto preprosto splošni prislov; nedoločena stopnja
zapri
vir: Večer
leto nastanka: 1999
vrsta besedila: Časopisi
naslov: Večer
avtor: neznani novinar