»Najina odločitev še zdaleč ni povezana zgolj s starševsko ljubeznijo do otroka, temveč temelji na argumentih, ki pričajo o tem, da je Gregor umsko normalno razvit otrok, po značaju živahen, zvedav, opismenjen z Braillovo pisavo in dokaj vztrajen pri delu. Res pa je slabo ješč in včasih tudi samosvoj. Kar zadeva posebne veščine, ki jih mora poznati slepi otrok, kot so orientiranje v prostoru, skrb za lastno higieno in samourejanje, so ga specialni učitelji že doslej veliko naučili, marsikaj pa ga še bodo,« pojasnjuje Gregorjeva mama, po stroki psihologinja. Vsekakor pa so Gregorjevi starši neomajno odločeni, da otroka ne bodo dali v zavod in da ga bo oče, če se ne bo obrnilo drugače, vsak dan vozil v šolo v Ljubljano. Kot že doslej, ko je Gregorja pri njegovih štirih letih najprej vozil v vrtec Zavoda za slepo in slabovidno mladino v Ljubljano dvakrat, potem trikrat in zadnji dve leti štirikrat na teden v malo šolo. Gregorjevo šolanje so za eno leto odložili prav zato, da bi mu skladno z novim zakonom omogočili integracijo v eno od rednih osnovnih šol na območju Žalca.