Odgovor notranjega ministrstva na članek Poplava birokratov, objavljen 27. julija v Delu, me ni presenetil. Očitno ministrstvo nima pravih argumentov, še manj pa elementarne poštenosti, da bi davkoplačevalcem pojasnilo, zakaj se v ožjem ministrovem krogu gnete toliko novih podsekretarjev, ki jih doslej še nikoli ni bilo. Očitek avtorju članka, da povzroča konflikt med policijo in MNZ, je že viden, bi rekli. Podobno se je dogajalo v času enopartijskega režima, ko so republiški sekretarji naročali odgovornim urednikom, kaj in kako pisati. Vodstvo ministrstva se spreneveda ob ugotovljenih sumljivih kadrovanjih, ki pa jih avtor zgolj opisuje in pri njih ni sodeloval. Od kod ministrstvu ocena, da takšno pisanje med drugim škoduje tudi avtorju? Ali notranje ministrstvo, ki ga vodi dr. Rado Bohinc, grozi novinarju oziroma predstavniku četrte veje oblasti? Zdi se, da gre za nadaljevanje zgodbe, ki jo je, menda po naročilu nekaterih, začel dr. Janez Pečar na eni od novinarskih konferenc na MNZ. Ministrstvu oziroma njegovemu šefu priporočam, da vendarle javno pojasni, kako in zakaj je zaposlil državne podsekretarje, kakšne kriterije izpolnjujejo in kakšne privilegije imajo. Da se ne bi dogajalo, kakor je znano, ko je novopečeni državni podsekretar enemu od kolegov tožil, kako da ni deležen vseh bonitet, ki mu jih je menda obljubil minister. Sicer pa se za novinarje, ki spremljajo delo MNZ, obeta bogata žetev. Pojasniti bo treba tudi nekatere nenadne spremembe členov zakona o državni upravi, ki naj bi omajali avtonomnost organov v sestavi, nakup policijskega čolna, igrice s policijskim sindikatom, povzročanje zapletov s selitvijo azilantov itd., spisek neodgovorjenih vprašanj pa je še dolg. Res je, gospod minister, komu služijo vaše igrice?