Dobro leto pozneje je Linda Boreman ob nekem bazenu, kjer se je počasi postavljala na noge po hudi prometni nesreči, spoznala Chucka Traynorja, moškega, ki jo je naredil slavno. Chuck, nekoč marinec, zdaj mali kriminalec, ki se je preživljal z vsem, kar prinaša denar, je najprej z uglajenostjo omrežil neizkušeno dekle ter ji pokazal razburljivo družabno življenje, o katerem je slišala, da se dogaja zunaj družinske kletke, kjer je bila še pri svojih skoraj dvaindvajsetih letih tepena, če ni bila doma ob zaukazani enajsti uri zvečer. Z zanimanjem je zabredla v romantično avanturo, zapustila domače ognjišče … in prišla od materinih udarcev pod korobač neusmiljene sadistične pošasti. Brezobzirni in nasilni Chuck je v naivni Lindi videl odlično priložnost za to, da si jo podredi in si s prodajo njenega telesa ustvari stalnejši prihodek. Ko je gospodična svetnica zgroženo zavrnila njegov predlog, jo je odpeljal k svojim petim nekdanjim vojaškim kameradom, ji prislonil pištolo na glavo in ji ukazal, naj se pozabava z njimi. Vsakič, ko ni v popolnosti zadovoljila njegovih gostov, se je neusmiljeno znesel nad njo. Spomin na začetek njene kariere, ji je kratil spanec vse življenje. Pripovedovala je: »Bolečina ob njegovih udarcih je kmalu ponehala, strah nikoli. Večkrat sem si želela, da bi me, kot je grozil, takrat kar ustrelil«.