Nestrpno in polna pričakovanja je čakala na tisto soboto, ko je s staršema odšla na sindikalni izlet. Druščina je bila vesela in sproščena, saj so se več ali manj vsi poznali, "novincem" pa se v takem ozračju ni bilo težko vključiti v družbo in spoznati nove ljudi. Tudi Lucija, takrat še nepolnoletno dekle, si ni mogla kaj, da ne bi pritegnila petju, pomenkom in nazadnje tudi plesu, s katerim so se običajno zaključili tovrstni izleti. Ves čas se je okoli nje sukal prijeten mladenič in neizkušena, kot je bila, je privolila v zmenek. Seveda svoje skrivnosti ni ohranila zase, ampak jo je zaupala staršema. Oba sta bila presenečena, zlasti oče, ki jo je skušal odvrniti od tega, da bi se sestajala z njegovim mlajšim sodelavcem, saj ga je dobro poznal in po njegovem prepričanju ni bil človek, pravšnji za neizkušeno dekle. Nobeno opozorilo ni zaleglo, saj je iskrica že preskočila in mlada sta se sestajala, največkrat skrivoma, saj je oče tej zvezi odločno nasprotoval. Čez nekaj mesecev je oče v prometni nesreči umrl, z njim pa tudi svarilo hčeri "pusti tega fanta, on ni dober človek". Lucija se je dobro leto po očetovi smrti poročila, ne zaradi kdo ve kakšne zaljubljenosti, ampak iz prepričanja, da jo ima mož rad in da ji bo dobro ob njem.