O predvidenih spremembah ustave glede imenovanja sodnikov je Tone Jerovšek poudaril, da je sam sodeloval pri ustavnem sklopu, ki govori o sodstvu, in menil, da tega sklopa ni treba spreminjati, saj je omogočil oblikovanje močne in neodvisne sodne veje oblasti. Po njegovem mnenju naj bi državni zbor še naprej imenoval sodnike in se pridružuje tistim, ki menijo, da bi bil pravni incest, če bi se sodniki volili sami. Na tak način je bilo doslej izvoljenih več kot 700 sodnikov, pri nekaterih se je resda zatikalo, zataknilo pa le pri treh, kar pa, tako Jerovšek, ni razlog, da bi spreminjali način imenovanja. Drugačnega mnenja je bil Matevž Krivic, ki je prepričan, da bi morali nujno spremeniti način izvolitve sodnikov. To, da jih voli državni zbor, je anomalija, ki je v svetu ni. Okrepiti bi morali vlogo sodnega sveta, ki bi se iz vloge predlagatelja spremenil tudi v postavljalca sodnikov. Glede trajnosti sodniških mandatov pa sta se Jerovšek in Krivic strinjala, da bi bilo treba doreči, kako to urediti pri mladih in neizkušenih sodnikih. Matevž Krivic je kot drugo nevralgično točko spreminjanja ustave omenil še imenovanje ministrov. Predlog, da bi imenoval ministre predsednik vlade sam, je po njegovem mnenju premalo pretehtan in gre v drugo skrajnost: v slovenskih razmerah je nerazumno dati absolutna pooblastila predsedniku vlade ne glede na to, ali se piše Drnovšek, Janša ali Bajuk.