narskemu) in da je imel z golenskim ščitnikom zavarovano le eno nogo. Retiarius je bil oborožen s tridentom (trizobim ribiškim kopjem), ribiško mrežo in bodalom. Retariusi so bili običajno čedni mladi bojevniki, stari od 18 do 25 let, bojevali pa so se brez čelade. Tri metre široka mreža je imela po robu majhne svinčene uteži in vrv, s katero jo je lahko gladiator zategnil. Z njo je bodisi ujel nasprotnika, ga udarjal ali zbil na tla. Če je mrežo uspešno vrgel na nasprotnika, je potegnil za vrv in mrežo spremenil v vrečo. Seveda se mu je lahko nasprotnik iztrgal z mrežo vred, tedaj je retiariusu ostal le trident, zato je bilo zanj zelo pomembno, da se mu to ni zgodilo. Retiarius je običajno nosil le en kovinski ščitnik, in sicer ramenski s širokimi robovi na levi roki, z njo je tudi držal mrežo. Če je nasprotnika zbil na tla in če je publika zahtevala njegovo smrt, je to opravil z bodalom in ne s tridentom, saj je bil za takšno opravilo neprimeren. Gladiator tipa secutor ali po naše lovec je dobil ime po tehniki bojevanja, saj je v areni zasledoval nasprotnika. Običajno se je bojeval z retiariusom, zato je imel čim bolj gladko čelado (da se ne bi zatikala ob mrežo), s komaj dobre tri centimetre velikimi odprtinami za oči, tako da ga je nasprotnik težko zadel vanje s trizobo harpuno. Čeprav mu je takšna čelada po eni strani reševala življenje, ga je po drugi strani lahko zaradi omejenega vidnega in slušnega polja tudi izgubil. Desno roko je imel zaščiteno z blagom ali oklepom iz usnjenih ali kovinskih lamel, v levi roki pa je držal ščit. Za orožje je uporabljal meč. Omenjeni štirje tipi gladiatorjev so bili najpogostejši, poleg njih so obstajali posamezniki, specializirani za posebne tehnike bojevanja. Andabataii (prvo stoletje pred našim štetjem) so imeli čelado brez odprtin za oči, nato pa so se s konjem, podobno kot na srednjeveških viteških turnirjih, na slepo pognali drug proti drugemu. Sagitarii so se obstreljevali med seboj. Essedarii so se borili s sestradanimi zvermi ali medsebojno na bojnih vozovih, hoplomachii so se borili izključno s sulicami, venatores so se specializirali za boje z zvermi, dimachaerii pa za boje z dvema mečema. Čeprav so v arenah umirali tudi izkušeni gladiatorji, primusi palusi, je bila smrtnost največja med neizkušenimi začetniki. Njihovih trupel niso odstranjevali s kljukami, kot pogosto prikazujejo v filmih, marveč so jih odpeljali z vozičkom. Za