Četverica nekdanjih uslužbencev zavetišča – po kolektivni pogodbi naj bi imeli status dežurnih delavcev, po pogodbi o zaposlitvi so bili pomočniki vodje zavetišča, v resnici pa so opravljali vse naloge od oskrbe do varovanja – poudarja, da je njihov glavni cilj opozoriti na čedalje slabše razmere v zavetišču, kjer naj bi se močno povečal kriminal. Dodajajo, da jih niso odpustili, temveč jim je potekla pogodba, zato Sociu tu nimajo kaj očitati, čeprav jih je zavod odslovil takrat, ko so pričakovali pogodbe za nedoločen čas. Večinoma so si že poiskali nove službe. Opozarjajo, da z brezdomci, ki so pogosto vinjeni in včasih zelo nasilni, ne morejo delati neizkušeni kadri, med njimi tudi ženske, ki se v primeru fizične ogroženosti ne znajo ustrezno odzvati. »Naša naloga je bila tudi preprečevanje nasilja, toda samo verbalno, čeprav je zelo težko preprečiti nasilništvo brez uporabe fizične sile. Tudi novi vodja zavetišča bi moral imeti pet let delovnih izkušenj z brezdomstvom, Zupanc Zrinskijeva pa je prišla leta 2005 iz Špesovega doma v Vojniku ter brezdomce začela enačiti s populacijo v domu upokojencev. Povedali smo ji, da tako ne gre, saj ni poznala niti temeljnih značilnosti brezdomstva, še vloga za dodelitev finančne pomoči ji je povzročala precej preglavic. Kmalu je začela iskati nove delavce,« pravi Rudi Škornik .