Gorjanska zima je bila huda. »Nastopila je huda zima z obilnim snegom. Večkrat sem moral iti v hribe previdet kakega bolnika. Pot je bila naporna, s hriba nazaj pa zabavna, ker me je navadno kdo pripeljal na saneh v dolino. Taka vožnja je zelo hitra, če je uglajen saninec in voditelj vešč temu poslu; drugače ni brez nevarnosti. Ko me je nekoč ob taki priliki peljal neizkušen fant s Pokljuke, so sani odskočile s poti in naju vrgle na strmi breg. V kopnem bi se valila navzdol, tako pa sva ostala v snegu in brez poškodbe prigazila s sanmi nazaj na pot. Žalostna usoda je doletela tisto zimo osemletno deklico, doma z Višelnice. Ko je šla iz šole, je priletel plaz s strehe in deklico zasul. Izkopali so mrtvo. Pri njenem pogrebu je padel sneg raz streho pokopališkega zidu in deklico zasul še enkrat. Na grob smo postavili križ z napisom: Kam si, o deklica, šla brez slovesa? Angelce gledat v sveta nebesa.«