Iščemo kandidate za člane uprave banke. Od vas pričakujemo izpolnjevanje minimalnih formalnih pogojev, ki jih za pridobitev dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave banke zahteva zakon o bančništvu. Prednost pri izboru imajo kandidati, ki jih javnosti dojemajo kot moralno in politično neomadeževane. Kot primerne jih morajo prepoznati tudi prijatelji in zaupniki članov kadrovske komisije nadzornega sveta in predsednika uprave. Izkušnje iz komercialnega bančništva so zaželene, niso pa ključne, lahko so celo ovira. Več informacij: skupinanadzornikov@gmail.com.Glede na potek dogodkov bi se lahko tako glasil kadrovski oglas za iskanje članov uprave Nove Ljubljanske banke (NLB). Skupinica ljudi, ki ji je s spretno lobistično akcijo na čelo banke uspelo postaviti Boža Jašoviča, namreč že mesec dni išče kandidate, katerih ključna lastnost mora biti navidezna neoporečnost. Drugo, skoraj enako pomembno vodilo je mladost. Izkušnje in operativne sposobnosti so postavili na zadnje mesto. Pri tem jih ne moti niti, če sta bila kar dva kandidata iz ožjega izbora v zadnjih letih samozaposlena, čeprav se vsaj zasebna podjetja nikoli ne branijo kakovostnih kadrov. Pred reference so namreč postavili dilemo, koliko pozornosti politike in javnosti tvegajo s posameznim kandidatom. Zato iščejo ljudi s čim manj napisane zgodovine, saj so samo takšni lahko približno neomadeževani. Oris uprave, katere imena so pricurljala v javnost, brez dvoma dokazuje, da kadrovanja v vrh najpomembnejše finančne institucije tokrat ne dirigira aktualna politična elita. Še več. Z gotovostjo bi lahko napovedali, da bi uprava, ki jo je Jašovič sestavil pod odločilnim vplivom treh nadzornikov Stanislave Zadravec Caprirolo (uslužbenke finančnega ministra Franca Križaniča, za katero se mnogi sprašujejo, kdo je njen dejanski šef), Marka Simonetija in Gregorja Dolenca , preživela tudi najbolj desno vlado. Pred pomisleki dela ministrske ekipe in plejade gospodarstvenikov kot ključnih partnerjev banke se branijo z deklarirano neodvisnostjo nadzornega sveta, spregledali pa so, da nihče od teh odločevalcev v svoji karieri ni naredil omembe vrednega števila kadrovskih intervjujev. Zavedajo se, da si vlada na čelu z Borutom Pahorjem, ki je že v volilni kampanji prisegal na prekinitev s prakso političnega kadrovanja, ne želi očitkov o političnih pritiskih na nadzornike. Recept so iznašli tudi za drugače misleče člane nadzornega sveta; v šahu jih skupaj z Jašovičem kot uradno mandatarjem držijo s tem, da si novih zapletov, ki bi jih prinesel morebitni protestni odstop mandatarja ali kakšnega nadzornika, ne morejo privoščiti. NLB je s skoraj enoletno agonijo iskanja »primerne« uprave brez dvoma največja žrtev Pahorjevega novega modela kadrovanja, ni pa osamljen primer. Omenimo samo Slovenske železnice z deset tisoč zaposlenimi, na čelo katerih se je pred dnevi zavihtel človek, ki je doslej vodil podjetja z nekaj deset zaposlenimi, ali strateško pomembno Luko Koper, ki jo vodi anonimni 34-letnik. Kot izjemi se za zdaj kažeta zgolj Holding Slovenske elektrarne in Petrol, ki sta vsaj za predsednika uprave dobila prepoznavni menedžerski imeni. Še bolj nenavadno je kadrovanje v nadzorne svete podjetij. Vanje je bilo namreč v zadnjem letu imenovanih na desetine no-name ljudi brez ustreznih izkušenj pri upravljanju velikih sistemov. Nasprotni primer dogajanja v NLB, kjer skupina ljudi ignorira lastnike, je Dars. Zaradi pritiska različnih interesnih skupin si nadzorniki v tem tednu niso upali prevzeti odgovornosti za izbiro predsednika uprave. Zato so seznam štirih kandidatov iz ožjega izbora poslali kar na vlado naj favorita izbere ministrski zbor!Če odmislimo nekaj primerov, pri katerih je premier popustil pritiskom večinoma lokalnih veljakov SD, kot je bilo na primer imenovanje predsednika uprave Hita, se zdi, da vzvode odločanja v gospodarstvu prevzema nova elita, katere tipičen predstavnik je star okoli 35 let, nima strankarske članske izkaznice, nima zgodovine ter je dovolj spreten in ambiciozen. Težava pa se pojavi, ker je iluzorno pričakovati, da se za tiste, ki so v življenju že nekaj dosegli, ne bo našel nekdo, ki bi nanje vrgel senco dvoma, ki bi nanje »pljunil«... Ugotavljanje stigme o ljudeh je v večini primerov stvar interpretacije. A država kot lastnica podjetij in nadzorni sveti postajajo ujetniki kriterija navideznega svetništva, namesto da bi izločali tveganja izbire posameznega kandidata ter tehtali med neomadeževanostjo in sposobnostmi. Prakso kadrovanja neznanih in neizkušenih ljudi je sicer uvedla že prejšnja vlada, ki ni imela pomislekov na čelo enega najpomembnejših podjetij postaviti na primer 34-letnega direktorja družinskega avtosalona. A s to razliko, da je javnost zaradi Janševega avtoritarnega načina vodenja vsaj vedela, kje je center odločanja. Danes tega ni več mogoče ugotoviti, kar je z vidika transparentnosti še slabše. Zaradi strahu pred očitki o političnem kadrovanju namreč odločevalci izbirajo ljudi po principu, da njihova omrežja na prvi pogled ne smejo biti prepoznavna. Toda ne gre si zatiskati oči. Vsakdo, ki je kandidat za pomembnejšo funkcijo, pa naj bo to samo nadzorniška funkcija v državnem podjetju, ima svoje omrežje. Še huje; prav tisti, ki čez noč z dvomljivimi sposobnostmi preskočijo nekaj kariernih stopnic, se najbolj zavedajo, da morajo biti za svoj nepričakovani uspeh hvaležni zgolj svojim botrom, in so temu primerno servilni. Pač ne več v tolikšni meri neposredno politiki, ampak težko določljivim lobijem. In prav takšni ambiciozneži tudi najhitreje menjajo gospodarje... Pahorjeva napoved, da vlada ne bo kadrovala po politični lojalnosti, ampak strokovnosti, se žal poskuša omejiti zgolj na prvi princip. Na stotine milijonov evrov vredna podjetja, od katerih je odvisna usoda države, tako prehajajo v roke politično neprepoznavnih, a tudi neizkušenih ljudi. Kot bi mladim voznikom dajali v roke avtomobile s 300 konjskih moči težkim motorjem. Toda ravno svetovna finančno-gospodarska kriza bi zahtevala večjo angažiranost izkušenega menedžmenta, ki ga ima levica neprimerno več kot desnica, prvorazrednih kadrov, ne pa poslušnih izvajalcev navodil klientelističnih interesnih skupin. Zato tudi ni dvoma, da nas bo eksperiment nasilnega ustvarjanja nove gospodarske elite drago stal...ščemo kandidate za člane uprave banke. Od vas pričakujemo izpolnjevanje minimalnih formalnih pogojev, ki jih za pridobitev dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave banke zahteva zakon o bančništvu. Prednost pri izboru imajo kandidati, ki jih javnosti dojemajo kot moralno in politično neomadeževane. Kot primerne jih morajo prepoznati tudi prijatelji in zaupniki članov kadrovske komisije nadzornega sveta in predsednika uprave. Izkušnje iz komercialnega bančništva so zaželene, niso pa ključne, lahko so celo ovira. Več informacij: skupinanadzornikov@gmail.com.