Split je dobil naslednika Ivaniševića. Dvajsetletni Mario Ančić je v tretjem krogu premagal Dominika Hrbatija in igra za vstop v četrtfinale dvoboj mladosti z Belgijcem Xavierjem Malissom, ki je bil nekoč velika ljubezen Jennifer Capriati, toda potem se je med ljubeznijo in tenisom vendarle odločil za profesionalno kariero, ko je uvidel, da bi z "dvojno potjo" stagniral. Ančić je visok 193 centimetrov, nima takšnega atomskega servisa kot Ivanišević ali Ivo Karlović, ki je bil tudi junak "hrvaške nedelje v Wimbledonu", ko je postalo jasno, da bo tenis povsem zasenčil nogomet. Hrvaška bo imela še v drugem tednu v Wimbledonu tri svoje reprezentante z izrednimi uspehi - Ančića, Karlovića in Špremovo. To se ni dogajalo niti v najboljših časih Ivaniševića in Majolijeve. Ančić ima mnoge vezi z Ivaniševićem - ne samo Split kot rojstno mesto in Monte Carlo kot stalno bivališče. Nekaj časa je treniral pod budnim očesom Boba Bretta, ki je treniral Ivaniševića v dolgem obdobju. Zdaj je njegov trener Rohan Goetzke, ki nima velikih mednarodnih referenc, toda nezpodbitno dejstvo je, da Ančić stalno napreduje. V Wimbledon je prišel, ko je bil na 31. mestu v champion's race s 97 točkami (v Wimbledonu si je že prislužil novih 30). Ančić je zaslovel kot specialist za presenečenja, ko je leta 2002 v Wimbledonu kot kvalifikant izločil Rogerja Federerja, ki je leto dni pozneje zmagal. Tudi letošnja zmaga nad Hrbatijem je izredno dragocena v razvoju igralca, ki je nedvomno največji hrvaški talent. Toda Hrvaška ima tudi Karlovića, zagrebškega velikana, ki je s svojo višino 208 centimetrov seveda atomski server, sposoben za serije asov, kakršne je v preteklosti dosegal Ivanišević. Lani je bil senzacija Wimbledona, ko se je v svojem prvem nastopu prebil v tretji krog, letos se je prebil že v drugi teden, toda v osmini finala igra s Federerjem.