Za dobitnika velike nagrade žirije, srebrnega leva, pa bi lahko rekli, da je skorajda pričakovan, čeprav bi na njegovem mestu lahko stal tudi kdo drug. Že od začetka je namreč veljalo, da bo Amenabar, kolikor je v svojem filmu Morje v meni (Mar adentro) vsaj korektno opravil svoje delo, zaradi obdelane teme gotovo dobil kakšno nagrado. V film je namreč prenesel resnično življenjsko zgodbo Ramóna Sempedra, tetraplegika, ki je zadnjih trideset let svojega življenja preživel negibno v postelji, v vsem tem času pa si je želel le dostojanstveno umreti. V tej njegovi borbi za pravico do evtanazije pa mu ob strani stojijo družina in prijatelji: nekateri mu pri tem pomagajo, drugi se z njim ne strinjajo. Amenabarju je nedvomno potrebno priznati pogum, da se je lotil te danes še vedno nadvse občutljive teme, žal pa je to svoje soočenje zastavil vse preveč politično korektno. Zato je srebrni lev prišel v prave roke. Posebne nagrade za režijo si nedvomno ni zaslužil.