Medtem ko se največji ukvarjajo s težavami informacijske tehnologije, so manjši agresivni in sprejemajo - prave odločitve. Bilančna vsota največjih bank se je v prvem trimesečju zmanjšala za 5,3 milijarde tolarjev, od tega gre več kot polovica na račun NLB. Srednjim in manjšim bankam se je bilančna vsota - nasprotno - povečala, skupaj za dobrih 63 milijard tolarjev. Pričakovati je torej, da bo konkurenčni boj med bankami v prihodnje še ostrejši, ob tem bo zaradi ekonomije obsega velikim še naprej težko obdržati svoje tržne deleže. Agresivnost tekmecev se bo kazala tako pri nižanju obrestnih mer; po trditvah nekaterih bank, na primer SKB , so stanovanjska posojila pri njih že zdaj cenejša kot v Ovnovem stanovanjskem skladu . Agresiven nastop malih, tudi Volksbank , se že in se bo nedvomno tudi v prihodnje kazal v skokih njihovih tržnih deležev. Druga dobra stvar, ki jo bodo deležni komitenti, bodo prizadevanja bank za konkurenčno in celostno obravnavo predvsem manjših in srednjih podjetij, ki so glede na vlogo v gospodarskem prostoru za njihovo uspešno poslovanje nedvomno pomembna. Velika podjetja, ki se zadolžujejo predvsem v tujini, bodo to počela še naprej. Sicer pa komitenti tudi pri domačih bankah največ povprašujejo po deviznih posojilih, v prvih treh mesecih letos je bilo tako več kot 70 odstotkov posojil deviznih.