Naj sklenem, zdi se mi, da se utegne problematika, v katero sem skušal uvesti, iskazati za plodno, če bi se je le hoteli lotiti v odločno dinamični optiki. Če bi se taki analizi posrečilo zgolj v okviru geografskih osamelcev ali družbenih zapor izkopati skupine, zazidane v svojo inertnost in svojo individualnost, bi to raziskovanje nedvomno bilo zanimivo, vendar pa bi bilo slej ko prej revno in se ne bi isteklo v problematiko prihodnosti. Po mojem mnenju jo je treba videti kot sredstvo za poglobljen pristop k prepletenosti časov zgodovine v pomenu, kakor izraz razume Althusser, v okviru tistega »naddoločujočega«, ki način produkcije; zdi se mi, da lahko prav v tem okviru pridemo do bolj pretanjenega pristopa k pojmu kolektivnih metalitet, pri tem pa se nam bo morebiti posrečilo streti začarani krog danes veljavnih pojmov in njihove verbalne lahkotnosti: »vstrajnostna sila mentalnih struktur«, »kolektivno nezavedno«, ki so danes nemara operativne danosti (données), vendar nas ne morejo za dolgo odvezati v globino eksplikativne analize.