Nedvomno je zanimivo, da so se ti isti ljudje, ki so se zazrli v nebo, že nekaj dni kasneje, polni Kristusovega duha, podali med ljudi, v javnost, na vse štiri strani sveta, in začeli spreminjati svet. Očitno zasvojenci s Kristusom, z njegovimi nebesi, niso enaki zasvojencem z opijem, naj je to res zgolj mamilo ali moč: fizična, politična, gospodarska, verska... Kdor se pusti očarati Kristusu, je sposoben vse drugo zrelativizirati: ne brez stisk in ne brez drugih, vendar more s Kristusom premagati smrtni objem mamil in skupaj z drugimi zaživeti bolj polno svoje lastno življenje; ne brez vztrajnega boja in brez pomoči drugih, vendar more s Kristusom moč: fizično, politično, gospodarsko, versko... zastaviti za soljudi in skupno blaginjo, za nebesa med nami. Naj mi ne zamerita mrka kosmatinca, Karl in Friderik, toda njuna znanost je bila preveč njuna, preveč človeška, da bi lahko zaznala že samo spremembo v telesni drži, ki jo povzroči krščanstvo. Ko se ga človek oklene, se zravna, odlepi pogled od tal, od zemlje, kamor se bo zagotovo vrnil in od koder z garanjem pridobiva hrano. Z dvignjeno glavo, s pogledom, ki se vzpenja do zadnjih obzorij in čez, odkriva svoj veliki poklic in dostojanstvo božjega sina, hčere in istočasno v tej isti luči uzre svojega bližnjega. Naj mi ne zameri Josip Broz, toda postal je zločinec, ko svoje moči ni uporabljal v prid vseh ljudi, marveč jo je izkoriščal za sebične interese svoje klike. Sadovi njegovih zlorab bodo še dolgo zastrupljali ozračje v Sloveniji, predvsem pa bodo pestili jugovzhodno Evropo, zaradi česar bo tudi Evropska unija manj varna, kakor bi lahko bila.