Na konceptualni ravni se nadzor državne meje po schengenskih standardih vzpostavlja že od leta 1999. Kaj je bilo v tem pogledu izvedenega na ravni PU Krško? Mi smo se na schengensko mejo začeli pripravljati že leta 1996, ko je Policija sprejela strategijo dela Policije na državni meji, in že tedaj so se začeli povzemati določeni segmenti schengenske konvencije tako za delo na meji kot izven mejnih prehodov. Pri tem gre za ločevanje temeljne in temeljite mejne kontrole, kar se tiče varovanja zelene meje pa smo začeli tedaj nabavljati različna sredstva za to vrsto varovanja. Zato ne moremo govoriti le o letu 1999 ali o letu 2004, ampak zametki segajo že v leto 1996. V teh letih se je in se še največ spreminja zakonodaja. V bistvu moramo dnevno spremljati vsako spremembo, ob tem pa je potrebno za vsak nov sprejeti ali dopolnjeni postopek usposobiti tudi zaposlene. Koliko policistov je bilo v tem obdobju usposobljenih za potrebe varovanja južne meje? Točno število bi težko navedel, ker se to število stalno spreminja. Najprej so bile narejene prerazporeditve zaposlenih znotraj postaj na delovne naloge varovanja državne meje, vse zadnje generacije, ki so prihajale iz šole, pa so strogo namensko schengenski kader, bodisi za varovanje zelene meje ali mejnih prehodov. Po organizacijskem načrtu, ki je bil potrjen s strani Vlade Republike Slovenije, so mejni prehodi okvirno v celoti kadrovsko že popolni, primanjkljaj imamo zaenkrat le še na Policijski postaji Brežice, ker čakamo na odločitev EU o datumu začetka izvajanja schengenskega sporazuma. Takrat bomo nemudoma začeli usposabljati še dodaten kader za varovanje zelene meje, po drugi strani pa bodo z gradnjo nove Policijske postaje v v Brežicah tudi zagotovljeni prostorski pogoji za delo tolikšnega števila zaposlenih. Ko bo celoten sistem vzpostavljen, bo predvideno tako za varovanje meje kot tudi za varnostno področje v notranjosti na Policijski upravi Krško skupno okoli 900 zaposlenih, vendar je končno število odvisno od odločitve Vlade. Večina zaposlenih na PU, to je med 500 in 600 ljudi, se posredno ali neposredno ukvarja z mejno problematiko, naj si bo to področje tujcev, mejne kontrole ali kriminalisti, ki obravnavajo storilce kaznivih dejanj, storjenih na ali ob meji, pa logistična podpora ipd. Ali je kader, ki se je izobraževal preko tečajev in raznih kratkih usposabljanj, dovolj strokoven za opravljanje nalog varovanja zelene meje? V primerjavi s preteklimi leti imamo na meji veliko več policistov, bistvo pa je v tem, da je naloga teh permanentno varovanje državne meje. Seveda se ti ne smejo obrniti stran od raznih prekrškov in kaznivih dejanj, ampak v nadaljevanju postopke, ki izhajajo iz tovrstnih dejanj, prevzamejo policisti, ki se ukvarjajo s splošnim delovnim področjem. Če gledamo z vidika, da ti policisti ne opravljajo drugih postopkov in ne odkrivajo drugih kazinformacijskem sistemu, ker vanj še nismo vključeni, in tudi ne v tistem delu, ki se navezuje na policijsko sledenje in zasledovanja na ozemljih drugih držav članic EU. Vse ostale standarde varovanja meje izvajamo že od leta 2004, ko je Slovenija postala članica Evropske unije. Če pogledamo postopke na meji, je za vsakega potnika, ki pripotuje na mejni prehod, obvezna temeljna mejna kontrola, ki pa zajema obvezno ugotavljanje identitete potnika in pristnost dokumenta. Temeljna mejna kontrola zadostuje za državljane EU, EGP in Švice ter za imetnike diplomatskih potnih listov, za vse državljane tretjih držav pa je obvezna temeljita mejna kontrola. Seveda pa se temeljita mejna kontrola izvaja ne glede na to, od kod je ali prihaja določena oseba v primerih, ko se pojavi kakršen koli sum o pristnosti dokumenta ali kakšnem drugem kaznivem dejanju. Da bi delo še temeljiteje izvajali, se na mejnih prehodih redno izvajajo usposabljanja policistov za odkrivanje tako zlorab ponarejenih in predrugačenih listin kakor tudi za odkrivanje mamil, orožja, ukradenih vozil in drugih predmetov za izvrševanje kaznivih dejanj, pri tem pa ni zanemarljivo sodelovanje s predstavniki carine, ki je res na zavidljivem nivoju. Poleg tega pa moram povedati, da je tudi sodelovanje z lokalnim prebivalstvom zelo dobro, kakor tudi z raznimi organizacijami in sosednjimi varnostnimi organi. Torej se v bistvu za naše državljane postopki pri prehodu meje tudi v bodoče ne bodo spreminjali? Kaj bo izvajanje schengenskega sporazuma v celoti pomenilo za maloobmejni promet? Za naše državljane tudi uvedba schengenskega informacijskega sistema praviloma ne bo spremenila postopkov, nekoliko se bo zaostrilo le za državljane sosednih držav, za katere je obvezno žigosanje potnih listin ob vstopu in izstopu iz države. S tem zakonikom je tudi predvidena uvedba posebne prometne steze, ki bo ločevala državljane Evropske unije, Evropskega gospodarskega prostora in Švice od državljanov tretjih držav, sicer pa imamo tudi v naši nacionalni zakonodaji po pravilniku o označevanju mejnih prehodov predvideno uvedbo tovrstnih tabel. Te table so predvidene v elektronski obliki in bodo pričvrščene na nadstrešnici, da bodo že od daleč vidne in da se bodo potniki razvrščali na prometne steze glede na to, iz katerih držav prihajajo. Poleg tega se bo promet ločil tudi na avtobusni, osebni in tovorni promet, seveda na tistih mejnih prehodih, kjer infrastruktura to omogoča. Kar se tiče režima na maloobmejnih prehodih pa Zakonik o shengenskih mejah ne posega v maloobmejne sporazume, ki so bili sklenjeni s sosednjimi državami, zato se postopki za naše občane, ki živijo ob meji in imajo te dovolilnice, ne spreminja nič. V čem je največje odstopanje od nekdanjega dela nadzora državne meje in mejnih prehodov? Nedvomno je največje odstopanje navzgor pri tehniki za varovanje meje in pri številu zaposlenih, kar nenazadnje opazijo tudi sami občani. Posameznikom je to tudi občasno moteče, ker niso bili vajeni tolikšnega števila policistov v bližini, a vsi skupaj se moramo zavedati, da gre v bistvu za dobro vseh nas in da se posledično v primerjavi s preteklimi leti drastično zmanjšuje število kaznivih dejanj v obmejnem pasu, denimo vlomov, katerih so bili osumljeni pretežno ilegalni migranti. In kako je z izvajanjem varovanja na mednarodnem železniškem prehodu v Dobovi? Tudi na mednarodnem železniškem prehodu v Dobovi se postopkovno ne bo nič spremenilo oziroma vso kontrolo že izvajamo. V mesecu maju letos smo imeli tudi schengensko evalvacijo, ki je potekala na kopenskih mejah in v katero so bile vključene tri PU, poleg naše še Maribor in Koper. Njihove ocene, kar se tiče dela na mejnih prehodih in pri varovanju zelene meje, so bile, da izpolnjujemo vse normative za varovanje schengenske meje. Priporočila so bila podana le v smeri, da bi bilo smotrno kadrovsko še okrepiti železniški prehod Dobova in za nabavo dodatnih določenih materialnih tehničnih sredstev za varovanje meje, kar pa pravzaprav neprestano izpopolnjujemo. nadaljevanje na strani 13