Nekaj podobnega, seveda v drugačni obliki, se je zgodilo v Švici. V zapoznelo izpraševanje vesti o tem, kaj je domnevno nevtralna država pravzaprav počela med drugo svetovno vojno, so Švicarje prisilile mogočne ameriške judovske organizacije. Ljudska užaljenost zaradi izgube mednarodnega spoštovanja, ki jo je prineslo razkritje švicarske kolaboracije z nacisti, je zato na volitvah povzdignila človeka, ki je nekoč hvalil knjigo, v kateri je zanikan holokavst. Bogati podjetnik Christoph Blocher iz Ljudske stranke ima v svojem političnem programu tudi točke, s katerimi volilcem ni težko soglašati, med drugim nasprotovanje davčni politiki Evropske unije, pod katero se lahko podpiše tudi vsak Slovenec, ki mu je EU nabila novi devetnajstodstotni davek. Nedvomno drži še Blocherjeva kritika zbirokratiziranosti EU. Ta ne bi nikoli, kot ne pozabijo poudariti šaljivci, dobila zelene luči za vstop v samo vase. Blocher za zdaj bolj spominja na ameriškega Pata Buchanana kot na Adolfa Hitlerja. Toda pozabljanje zgodovinske odgovornosti je na celini, ki je človeštvo v tem stoletju potegnila v dve morilski avanturi, vedno neprijetno. Tako kot so neprijetni novi vzhodni zidovi, takšni, kot so ga proti Romom zgradili v češki vasi Usti na Labi. Ko del naroda trdi, da je boljši od drugih, je verjetno čas za temeljito kolektivno psihoanalizo.