Za svoje delo praviloma ne zahtevajo plačila v denarju, zaželeno pa je plačilo v naravi, s čimer so mišljeni prenočišče, hrana in pijača. Pa jim finančno znese? Stefan: “Ja, a ne vedno. Ne delamo vedno zastonj. Če delamo za podjetje, hočemo tolikšno plačilo, kot ga dobijo delavci, ki tam delajo. Če v Nemčiji dobiš 20 ali 25 mark na uro, hočemo toliko tudi mi.” Kdo odloča, v katero smer sveta jih bo vodila pot? Dobim kratek in enoglasen odgovor: “Mi.” Šefa nimajo, ker se o vseh zadevah lahko dogovorijo na letnih srečanjih. Združenje tako vodijo vsi mladi popotniki in popotnice, starejši kolegi, ki ne potujejo več, pa so zgolj njihovi svetovalci. Ne potujejo vsi skupaj, se pa dvakrat na leto zberejo na srečanjih, ki jih za vse aktivne in pasivne člane, simpatizerje in tiste, ki bi se skupini Axt und Kelle radi pridružili, prireja skupina. Poletno srečanje je namenjeno praktičnemu delu, se pravi popravilom, tesarjenju, kritju streh, zimsko pa ovrednotenju minulega obdobja, spoznavanju in kovanju načrtov.