Miting je bolj kot na manifestacijo politične moči spominjal na nogometno srečanje. Navijači Crvene zvezde so bili glasnejši od pristašev Zorana Djindjića, partizanovci, ni jih bilo veliko, saj so miting zaradi »apolitičnosti« uradno bojkotirali, so preglasili oboževalce Vuka Draškovića. Prav ta zadnji je s svojim nenapovedanim nastopom malce poživil sicer sila dolgočasno dogajanje. Večji del publike, razen seveda njegovih zvestih pristašev, ki so se zbrali tik pod govorniškim odrom in skupaj z Vukovimi osebnimi varnostniki celo poskrbeli za manjši incident, saj so si skočili v lase z varnostniki, ki so jih najeli organizatorji, ga je glasno izžvižgal. Ta večer ni bil nihče deležen tolikšne pozornosti... Drašković, nekoč »kralj ulice«, je namreč edini srbski opozicijski voditelj, ki ne zahteva odstopa Slobodana Miloševića. Med publiko se je razširila vest, da se je predsednik SPO dan prej srečal z zakoncema Milošević in jima obljubil pomoč. »Izdajalec!« je odmevalo iz grl zbrane druščine, večinoma okrašene z znamenito velikosrbsko navlako. »Naš Vuk je absolutni rekorder v zamenjanih dlakah, povsem je izgubil kredibilnost,« je vse skupaj ocenil Siniša Ivanšković, ki se je že pred začetkom mitinga dobro zavedal, da bo ta klavrno propadel. Odpovedala sta predsednik socialdemokratov Vuk Obradović - zmotilo ga je Draškovićevo prilizovanje Miloševiću - in Vesna Pešić, ki je zaradi vse glasnejših groženj zbežala v Črno goro. »Bojim se le, da bo nad nami opozicionarji obupal tudi Zahod. Vsi se obnašamo po principu 'važno je biti zraven', nihče pa ne ve, kaj hoče. Bedno.« Biti opozicionar je v Srbiji moderno. To nima prav nikakršne zveze z demokratičnostjo. »Verjetno je to nekakšen 'statement', izjava za prihodnost, ko bo pomembno, ali si demonstriral ali ne,« je razmišljal Ivanšković.