Uspešne družine, ki jih je spoznala, opiše visoka stopnja samovrednotenja, neposredna, jasna, določna komunikacija, prilagodljiva, človeška pravila, ki ustrezajo trenutnim potrebam in dani situaciji, odprta in zaupljiva povezava z družbo, ki temelji na izbiri. Formulacijo Virginie Satir povzemam, ker je dobro ubesedila možne dobre izide in možne cilje ter s tem prispevala znanje, ki ga potrebujemo, da bi lahko prispevali k soustvarjanju sprememb, ki jih družina potrebuje. Tudi koncept zdrave družine, ki ga oblikuje Robin Skynner (1995), je tu zapisan zato, da bi imeli v socialnem delu besede za oblikovanje dobrih izidov, za raziskovanje in ubesedenje dobrih možnosti, zaželenih razpletov. Za Skynnerja so značilnosti zdrave družine tele: • temeljna pozitivna, prijateljska naravnanost; • člani družine zmorejo stopnjo čustvene neodvisnosti, ki jim omogoči tako intimnost (povezanost) kakor ločenost (samosvojost) in ki olajša prehajanje med njima; • starša sta v močni in enakopravni koaliciji, pripravljena odločiti sama, če je treba, vendar se prej vedno temeljito posvetujeta z otroki; • komunikacije so zelo svobodne in odkrite, otrok ve, da ni nesprejemljivih ali prepovedanih čustev, kar ustvarja občutek svobode veselja in dobre volje; • sposobnost članov, da svet zaznajo zelo jasno, ki temelji na tem, da smejo sprejeti svoja čustva in jih zato ni treba projicirati na druge ljudi; • člani družine zmorejo spremembe, ki bi nas ostale (pravi Skynner) spodnesle, ker imajo izredno čustveno oporo, ki temelji na transcendentnem vrednostnem sistemu. Dobre rešitve kompleksnih socialnih problemov družin so odvisne od spreminjanja v družini; podpirajo jih proces odkrivanja dobrega in nove izkušnje o odnosih bližine, ki ne zahtevajo žrtev.