Edini argument je bil, da se je urednik tako pač odločil. Vrnil se bom na EP v Španiji. Takrat je prišlo do veliko reakcij gledalcev. Poklicala sta me tudi dva člana sveta RTV, tudi gospod Mito Trefalt, ki ga dotlej nisem poznal, in me spraševala, zakaj ne prenašam tekem. V drugem delu prvenstva od nedelje do petka namreč nisem prenašal nobene tekme, zato sem poklical urednika Jovanoviča in ga vprašal, zakaj so me sploh poslali na evropsko prvenstvo, če pa na njem sploh ne delam. Že tedaj mi je odgovoril, da se je tako pač odločil. Na moje vztrajanje, da tako ne gre in da na to ne pristanem, mi je dejal, da mora zaposlenemu človeku na športnem uredništvu zagotoviti delo. Ne glede na kvaliteto, znanje in zadovoljstvo gledalcev je moral torej nekomu zagotoviti delo, čeprav imam ekskluzivno pogodbo za komentiranje košarke s TVS in sem v zadnjih desetih letih večkrat dokazal, da tak projekt lahko speljem tudi sam. Na zadnjih olimpijskih igrah v Pekingu sem naredil kar devetnajst košarkarskih prenosov. Verjetno sem postavil tudi rekord po številu prenosov v enem dnevu. Drugi dan košarkarskega turnirja mi je urednik Jovanovič naročil tri neposredne prenose in vse tri sem z veseljem, brez težav tudi naredil. Pred tem sem samostojno delal evropska in svetovna prvenstva... Kar se mi zdi ključno: vedno na zadovoljstvo gledalcev. Pred nekaj leti so na Siolovem spletnem portalu naredili anketo, v kateri so ljudi spraševali, kako ocenjujejo košarkarske komentatorje na slovenskih televizijah. Med šestimi ali sedmimi komentatorji sem dobil precej več kot 60 odstotkov glasov. Pravega argumenta, zakaj ključnega košarkarskega projekta ne bom delal, torej preprosto ni.