Tu gre za pripadnost Sloveniji. O tem sem se že pogovarjal z mojim nizozemskim trenerjem. Nizozemci so v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo na Japonskem in v Južni Koreji izpadli. Pogovarjala sva se, kako to, da je nam uspelo, njim pa ne, ko so gotovo boljši igralci od nas. Trener je dejal, da oni pridejo domov na dopust. V tujini zaslužijo veliko in prepričani vase tekem državne reprezentance ne vzamejo resno. Potem se jim je pa zgodilo, da kljub zvenečim imenom ne potujejo na svetovno prvenstvo. Pri nas je ravno obratno. Polovico reprezentantov v svojih klubih ne igra in državna reprezentanca je tista priložnost, kjer se lahko dokažejo. Moram reči, da vsi čutijo pripadnost državnemu moštvu, čeprav ne igrajo v svojih klubih, dajo na reprezentančnih tekmah vse od sebe. V klubih trenirajo zase, da bodo pripravljeni na reprezentančnih tekmah in tako odigrali tako, kot se od njih pričakuje. To je zelo težko, saj je v nogometu znano, da če le treniraš in ne igraš tekem, je težko na eni tekmi dati toliko od sebe, še zlasti če gre za tako pomembne tekme, kot je bilo na koncu kvalifikacij.