Zakaj ne bi stvari obrnili na glavo? Prepričan sem, da bi moralo v priporočilih OECD pisati tudi kaj o tem, da imamo premalo otrok. Problema starajoče populacije pač ni mogoče rešiti z daljšo delovno dobo in prerazporejanjem večjega dela BDP starejšim. Problem pokojnin je namreč neposredna posledica na glavo obrnjene prebivalstvene piramide. Noro je, da sploh ne dvomimo o upravičenosti pričakovanj generacij, ki imajo malo otrok in zaradi tega danes uživajo višji standard, obenem pa zahtevajo in pričakujejo tudi v penziji enako udobje, kot bi ga lahko imeli, če bi imeli vsaj enako povprečno število otrok, kot njihovi starši. Naj nekdo razloži vsaj trideset in štiridesetletnikom, če je za petdeset in šestdesetletnike že prepozno, da za svoje pokojnine potrebujejo dvakrat več otrok ali pa naj delajo do konca življenja! Vsekakor pa ne moremo naslednjih 30 do 40 let razmišljati samo o tem, kako poskrbeti za upokojence. To ni razvojna komponenta! Razmišljajmo o otrocih, o priložnostih za nove generacije, za mlade in mimogrede bo poskrbljeno tudi za starejše generacije.