Posrečena oznaka modnega kronista Arturja Mužiča v Oni govori o podobah, ki se z modnih stez selijo na ulice, njegove ugotovitve pa bi brez težav uporabili tudi v priložnostni sociopsiholingvistični analizi slovenskega javnega sporazumevanja. Sporočil torej, ki so namenjena širokemu krogu ljudi in katerih avtorjem bi bilo neprijetno, če bi bile njihove besede preveč razumljive, vsakdanje, če se jih ne bi držal pridih skrivnostnosti ali bi bile celo enoznačne. Pa se ne zavzemam za doktrino, po kateri bi morali denimo slovenski politiki tako v navadnih kot v kočljivih situacijah shajati z nekaj sto besedami, katerih obvladovanje bi bilo državljanska dolžnost. Ne dvomim o učinkovitosti slikovitega izražanja in duhovitih primerjav, toda ko neprepričane prepričujejo o trdnosti svojih argumentov, naj se raje držijo preverjenega.