O knjigi: Da je bilo s podzemnimi votlinami bogato območje Krasa je že od starejše kamene dobe privlačno za poselitev, pričajo ostanki človekovega bivanja v bližini Črnega Kala in Nabrežine, starejši od sicer bolj znanih najdb v Potočki zijalki na Olševi. V predrimskem času so tu nastali kaštelirji, utrjene višinske naselbine, ki so sooblikovale značilni videz krajine, vse poznejše oblike naselitve pa so jo le dopolnjevale. Tako so naselja v vseh obdobjih gradili na manj rodovitnem obrobju obdelovalnih površin. Avtorja, tudi sama Kraševca in doktorja znanosti, Ljubo Lah s področja arhitekture in Stanislav Renčelj s področja živilske tehnologije in prehranske kulturne dediščine, sta s prikazom arhitekturnih stavbnih posebnostih Krasa želela pri ljudeh vzbuditi naklonjen odnos do ohranjene dediščine in pokazati na možnosti njenega preživetja, vendar ne v muzejskem smislu. Znaten del knjige, ki je tokrat izšla kot ponatis izdaje iz leta 2004, je posvečen opisu kraške domačije, notranje opreme kraške hiše in kraške vasi, povezanim z vsakdanjim gospodarskim in družabnim življenjem, zaokrožena poglavja pa tudi grajski, utrdbeni in sakralni arhitekturi ter uničenju, ki sta ga stavbni dediščini Krasa prizadejali dve svetovni vojni. Čeprav je delo rezultat sistematičnih znanstvenih raziskav, je napisano za širok krog ljudi, ne le za specialiste, k čemur pripomorejo bogato fotografsko gradivo in nazorne risbe.