Tožnik s tožbo izpodbija navedeni odločbi in vztraja pri svojih dosedanjih navedbah. Tudi po mnenju tožeče stranke je bistveno, ali je le-ta uporabljala blago skladno s prijavljenim namenom uporabe: za sejem in razstavljanje, vendar je prvostopni organ napačno uporabil materialno pravo. Inšpekcijski pregled je bil opravljen zaradi ugotovitve, ali se blago bager PC75R-2 uporablja v skladu s Konvencijo o začasnem uvozu. Izpodbija dejansko stanje, ki je bilo ugotovljeno napačno po zapisnikih inšpekcijskega pregleda in pri tem niso bile upoštevane pripombe in dopolnila tožnice, ter nasprotuje očitkom, da je bilo blago odstranjeno izpod carinskega nadzora brez vednosti carinskega organa in uporabljeno v nasprotju z določili priloge B.1 Konvencije o začasnem uvozu. Nepravilno je stališče pritožbenega organa, kot tudi prvostopnega organa, da je tožeča stranka dala blago kupcem v brezplačni preizkus, česar ne bi bilo mogoče šteti kot razstavljanje in uporabo na sejmu. Kot je obrazložil tožnik že v pritožbi je praktičen preizkus blaga, kakršen je bager, nujen, predstavitev na sejmišču pa je omejena zgolj na ogled bagra. Demonstracija praktičnega delovanja bagra je bistveno širši pojem od ogleda in obsega tudi promocijski preizkus delovanja stroja, saj se z njim pogosto opravljajo natančni izkopi, zato je zelo pomembna ergonomičnost in natančnost premikov posameznih delov stroja in je za nazoren prikaz potrebno kupcu omogočiti praktičen preizkus delovanja bagra. Zato ga ni uporabljala za komercialna dela, temveč za demonstracijo delovanja bagra in potencialnim kupcem ni zaračunavala stroškov uporabe stroja, ter navaja, da skupna uporaba stroja ni presegla niti 150 strojnih ur. Očitek, da naj bagra ne bi izvozil v roku, ki je potekel 6. 7. 2001, ne drži, saj je bil bager začasno uvožen v Sloveniji tudi po tem datumu. Ker je tožeča stranka izhajala iz podatkov v ATA karnetu, v katerem je navedeno, da je karnet za bager veljaven do 2. 4. 2002, ugovarja osnovi za obračun DDV v višini 79.000 EUR, ter uveljavlja napačno razlago 2. stavka 1. odstavka 110. člena CZ, ki je lex specialis in ki določa, da se v primerih iz 1. odstavka 108. člena višina carinskega dolga določi na podlagi podatkov, ki so veljali na dan nastanka carinskega dolga. Uvoz bagra spada pod domet 3. točke 1. odstavka 108. člena CZ, tako da se za nastanek carinskega dolga pri uvozu bagra uporabi 2. stavek 110. člena CZ in ne 1. stavek. Carinski dolg je nastal s potekom dovoljenja za začasni uvoz oz. z dokončnim ocarinjenem, ter je vrednost bagra navedena v pravilni višini 52.531 EUR, ter je zato napačno presojeno tudi pravno pravilo, ki je vsebovano v prilogi B.1 Konvencije o začasnem uvozu. Sodišču predlaga, da tožbi ugodi, odločbo odpravi in zadevo vrne v ponovno odločanje, ter toženi stranki naloži plačilo stroškov postopka.