Strokovnjaki menijo, da aseksualnost ne obstaja, kajti človek je že po naravi spolno bitje. Sigmund Freud je v Nelagodju v kulturi zapisal, da spolna ljubezen človeku podarja najmočnejše doživetje zadovoljitve. Še več; genitalna erotika je središče našega življenja. Najprej je bil prepričan, da pacienti postanejo pacienti, ker so seksualno frustrirani. Njihove želje ovirajo zunanje prepovedi, vsiljene od družine in družbe. Upal je, da bo odstranitev dvojne morale odprla kraljevsko pot do absolutnega ugodja, vendar pa je kmalu ugotovil, da se njegovi nevrotični pacienti tega bojijo, še več; v svoji plodoviti analitični praksi se je dokopal do osupljivega sklepa, da celo sami sebi ustvarjajo ovire, da bi si preprečili zadovoljitev. Ugotovil je: »Normalno spolno življenje je zagotovljeno samo z natančnim približevanjem dveh tokov, usmerjenih na seksualni objekt in seksualni cilj - toka nežnosti in toka čutnosti. To je podobno dovršitvi tunela, ki ga vrtamo skozi hrib z dveh različnih smeri.« Aseksualci, ki vrtajo tunel samo z ene smeri, so torej nazoren dokaz, da je Freudov nauk tudi v obdobju zapovedanega absolutnega ugodja še kako aktualen. Na forum AVEN se namreč obračajo tudi ljudje, ki jih skrbi, da so spolno zavrti. In kaj jim svetuje aseksualni aktivist? Pravi: «Samo vi se lahko označite kot aseksualni. Ali občutite spolno privlačnost drugih ljudi? Obstajajo ljudje, ki se zavestno izogibajo spolnosti, ker se tudi sicer izogibajo bližini in intimnosti. Seveda ste zelo dobrodošli v aseksualni skupnosti, da s skupnimi napori odkrijemo, katera čustvena zavora vam preprečuje intimnost in spolnost.«