je dvospolna rastlina, ki se lahko razmnožuje tudi nespolno. Leta 1845 je s krompirjem v Evropo zašel le en spol plesni in njene spore so uspevale le v najbolj občutljivih rastlinah. Čeprav se je razširila po vsem svetu, je bilo zato plesen še mogoče nekako nadzorovati. V sušnem letu 1976, ko je krompirjeva letina v Evropi propadla, so uvozili znatne količine krompirja iz Mehike. Z njim pa je prišel v Evropo še drugi spol plesni. Zdaj se ta lahko razmnožuje tudi spolno, kar praktično pomeni, da veliko hitreje postaja odporna proti fungicidom, kot bi sicer, in da lahko okuži tudi krompir, ki je odporen proti enospolnim sporam. Spore, ki nastajajo ob spolnem razmnoževanju plesni, so tudi znatno bolj trdožive od enospolnih in lahko preživijo zimo kar v zemlji. S stališča plesni je vse to nazoren dokaz prednosti spolnega razmnoževanja pred nespolnim.