Katere so najpomembnejše med značilnimi jedmi te kuharske umetnosti? Najbolj značilen kruh je biova, močno vzhajan hlebec z malo sredice, ki ga poznajo tudi v manjši različici, imenovani biovetta; omeniti moramo tudi grissine, pecivo v obliki paličic, ki je obstajalo že v 17. stoletju in ga dobijo tako, da debelino testa za paličice zreducirajo na minimum. Pecivo je nadvse cenil že Napoleon, saj si ga je velel pošiljati prav iz Torina. Tradicionalen začetek obeda v Piemontu so prekajeni izdelki (salumi), na primer surova ali kuhana klobasa, ki jo ponekod konzervirajo v lastni maščobi, prav tako slastna predjed pa so tudi nadevane paprike in razne solate. Med slednjimi omenimo solato iz jurčkov ali karžljev ter solate iz surovega mesa, piščanca ali gomoljike. Nekam med predjed in začetno jed se uvrščata zelo značilni vroča omaka (bagna caôda) in piemontska finančniška omaka (finanziera piemontese). Gre za dve, po izvoru povsem različni jedi. Finančniška omaka, ki je bila sprva zgolj način, kako uporabiti vse, kar nam pride pod roke in česar običajno ne uporabljamo, je danes oplemenitena, postrežejo pa jo v mehkih vol-au-vent. Bagna caôda je ena najbolj tipičnih piemontskih jedi in kaže na to, kako so na piemontsko kuhinjo v preteklosti vplivale druge pokrajine. V Piemontu namreč ni ne inčunov ne olja, to je sestavin, ki so prihajale v Piemont po "cesti soli" iz Ligurije; to je nazoren dokaz, kako so v Piemontu znali asimilirati tuje sestavine in jih ponuditi kot novo, originalno jed.