Pri ljudeh je francosko vztrajanje pri izobčenju britanske govedine prebudilo mesena domoljubna čustva celo pri vegetarijancih, ki nočejo zamuditi dobre priložnosti za obsojanje sosedov na drugi strani Rokavskega preliva, ki jim ne prvič očitajo egoizem, trmoglavost in aroganco ali pa že samo to, da so Francozi. Zvezdniško vlogo pri podžiganju trgovinske vojne med državama igrajo britanski tabloidi, ki nimajo ničesar raje kot udrihanja po žabarjih, ki jedo česen. Na dan so spet enkrat potegnili vso navlako iz preteklosti, se spomnili waterloojskega in vseh drugih francoskih porazov v obračunih z Angleži. Eden od tabloidov je med deset največjih trenutkov v francoski zgodovini zapisal bitko pri Crecyiju leta 1346, v kateri je 20.000 angleških vojakov premagalo 60.000 francoskih vojakov, in bitko pri Agincourtu, kjer so angleški vojaki, čeprav jih je bilo štirikrat manj, pometali tla s francoskimi vojaki. Drugi je naštel deset razlogov, zaradi katerih naj bi Francozi zavidali Britancem. Ker imamo še vedno kraljevsko družino, oni pa so svojo poslali pod giljotino in ker Britanci vozijo na pravilni strani ceste, sta bila dva od njih. Čeprav britanski tabloidi velikokrat zvenijo humorno, še večkrat zvenijo primitivno in histerično, ko se gredo patriotizem. Celo resni britanski komentatorji so sredi goveje vojne vihre kritizirali izbruh frankofobije (sovraženja vsega francoskega), ki nedvomno obstaja. So Angleži, ki trdijo, da ima sovražnost do Francozov globoke korenine v angleški naravi. Eden novinarskih kolegov pravi: V tej državi frankofobija obstaja že približno tisoč let. To ni nič novega ali presenetljivega. Vedno je tukaj. Radi gremo v Francijo, vendar smo stalno jezni na Francoze. Po drugi strani je res, da so tudi francoski kmetje kar naprej jezni, mislijo, da imajo edini na svetu prav, vedno znova davijo lastne vlade, ki se jih bojijo, in da so med govejo vojno postavljali blokade, uničevali britanske tovornjake in požigali britansko govedino. Francoski žandarji pa so kot ponavadi stali pri miru in niso posredovali, je poročal eden od britanskih časnikov. Če bi vladni politiki v Londonu in Parizu posnemali to histerijo, bi bile posledice lahko zelo negativne. Britanskim tabloidom se zdi domoljubno ali zabavno predlagati, naj zaradi še vedno prepovedane britanske govedine ne kupujejo camemberta in chardonnaya, pri čemer ne pomislijo, da resna britansko-francoska trgovinska vojna ne bi koristila nikomur, ampak bi bili v njej vsi poraženci.